Dubra Klin, 20. 8. 15
Sava se bliska.
V koprodukciji si ljudje lase belijo.
Ta havbica z visečo mrežo polení človeka.
Dvigam šalico.
Umirim dihanje.
Reka je kristal.
Koliko kamnov in vsi drvijo.
Vas peljem nikamor.
Vas peljem v mrliško vežico.
V luč. V skalo.
Vas peljem nikamor.
Vas peljem v mrliško vežico.
Takoj ko pridem, zavijem v desno.
Velja, da ni zbiksan, ampak je.
Tomaž Šalamun: Koliko kamnov in vsi drvijo
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi