Vesna Šare, 16. 8. 15
Kakšen nightlife se je v globini
duše spačil. Najrajši sem imel
drevesa leta 1809/1810. Dišalo je
po mivki. Ležal sem s hermitom.
Po obali se je valil sluzast gral.
Pihalo je temnomodro nebo.
Victor Hugo, tvoje strupene rastline
so zrasle pozneje. Se spomniš,
kako si skočil iz kočije s puško?
Zakril si se za harmoniko
usnjenih vrat, sicer bi ti strel
oplazil uho. Packe si imel
rad in ruševine. Drdranje kočije
po blatu nojevih peres.
Tomaž Šalamun: Pav
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi