SF, 26. 7. 15
Grizel sem teren. Dišali so mi
zobje. Oči sem kotrljal po
Kontovelu. Novi so mi bili
parniki. Plotin! Kako si
se lahko tako zmotil. Poškrobil
pižamo. Kaplje streljal,
namesto da bi jih ohranil. Pred
šobo. Pred šapo. Kult je
pobarval meso. Nisi mu obudil
žilic in zvezd. Klin je bil
óstrvo. O, da bi si iz gostote
izrezal majhnega tujčka,
mu širil obrvi in pedí. Njegov
vulkanski prah. Vroč kostanj.
Tomaž Šalamun: Šerpa z violo
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi