hočo, 24. 7. 15

Jezdec

Zobje so ji pokali še dolgo v noč, ko so jo
zažgali na grmadi. Naj gospod Bog

krvavi iz lica, pa bomo videli. Pretanjeno in
imuno. Okno šije. Ovinek peče. Ne

morem več ležati. Jokasta bo razumela,
Jokasta bo razumela, čmrlj je sveta

žival z nogami. Čmrlj je sveta žival s tigri.
Granit, a ti nastavljam vrat? S

kožuščkom, belim, se zahočem. Tiho
dehtenje njiv v vrat huškne, lopne,

v stajico položi vrat. Konjiček, mrzel
pot ga je oblil, a ga ni oblila luna po

stebrih? Konjiček, mrzel pot ga je oblil,
jahal sem ga kot deviški vrelec.

Vir izbrisane pesmi

Tomaž Šalamun: Jezdec
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi

Drugi izbrisi iste pesmi