Gabra Uršič, 23. 7. 15
Mišljenje v poeziji je belo železo, ki se
oplaja v kači. Gora buči, čaka
požar. Mišljenje v poeziji je sviter, ki
se mu trgajo niti, in plavalec šprinter.
Ta se dotakne roba bazena falosa in
zmaga. Boj je slaven. Roke ima
rdeče. Strele preparajo dežnik.
Mišljenje v poeziji je daf, ki propade,
ker ga ne brani država. O Holandci,
stali ste me ugleda. Vrata so
črna, reptil ima bradúc. Prst poliže
melaso, rano na nebu. Skozi klobučevino
spi in trese, trese kubične metre drv. Sonce
gori – čebela je rdeča, spet – in zahaja.
Tomaž Šalamun: »Shoulder the sky, my lad and drink your ale.«
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi