Gabra Uršič, 23. 7. 15

V murvi leži jezero

Zbistriti lončke. Stati na cipresah.
Darovati kengurujem tablice. Vratar ploščice

menja, trave nikoli. Tu stoji pristriženi
vršiček. Gibki, pojdi spat. Ura je za

domov. Odpenjam se in odkrižam,
Dursa proglasim za radost.

Usteca, mrščijo se. Majniško cvetje leži po
terasah. Varja, ki pajka železo, odskoči v

vidro in ve. Čebele delavke. Plašči,
razmetani po stelaži. Njegove oči, roke in

stas. Tu si si ga prilepil, Dejan, v kotu pred
steklom. Nariši noge na podstat.

In slon: recimo, da bi imel do-ličnico in
pod-ličnico, ne vemo, če bi ju lahko plisirali.