buhtla*, 8. 7. 15
Pršice, gondole, mame,
zebe stavkokaza. Z violino fidla. Jaz sem
religiozen. Stog bliska. V grlo mu
poriva kamen. Slepim se z
glasom. Ato požiram, svojega ato. Z
mišicami pršim ladje. Kavkam s svojim
umom. Žep, potrebušnica, majhna
igrača. Sončni zahod daje štipendijo, odpre
vrata. Flavij Okcitanski peče palačinke.
Ovca se je izgubila v kinu. Flavij
Okcitanski tolče po omari. Hoče not? Hoče
ven? Ne tolče po omari! Po roloju
tolče! Kajak se prevrne. Stog bliska. Ko si
z roko posnamem obraz, mana zadiši.
Tomaž Šalamun: Znoreti od sreče
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi