SF, 4. 7. 15
Je bil? Je stopil? Je pojedel medveda? Mu je
teknil? Zakaj je vezan v črno? Pleme se
valja. Pleme gorí. Pleme zbira modre
znamke. Pleme nabira rože v prstanu. Noč
marmelira usta. Bog je krvav. Imel sem
boben, ki ga nisem dal. Ljubezen, hruško,
veter, vse v naravi, a brezčasni. Imel sem gledati
sneg, ko je snežilo, in tebe, ki si roso spel. Imel sem
roko v truplu. Gledal sem skozi gurtne pomladi
plečat, suh, moker in roževinast, méd mladega
dekleta. Imel sem ponavljati. Imel sem ponavljati.
Storži, bolečina. Ko bo spralo tebe, ljubi, bom
počakal. V robu žleba veko zapustiti.
Dan zakriti. Sva ujeta in upati? Zaklenjena?
Tomaž Šalamun: Rušenje
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi