hoče, 29. 6. 15
Tvoje roke so bile bolj mehke kot
umetna kost za psa, ampak
ne dosti bolj mehke. Najprej
si me spodrinil v nulo.
Ostrgoval sem se. Počila
ti je žila, potem
si se zavedel. Lonec bi bil
prazen. Kavni žlebički
ne bi rodili sinic. Ostrigla bi
se polja. Padel bi v blato
klatež. Zarjavelo bi ti čelo
in izmenjevali bi se
tramvaj, cukrčki, tramvaj,
cukrčki brez perutnic.
Tomaž Šalamun: Brez perutnic do konca sveta
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi