Katarina, 18. 6. 15

Tinos

Nihče v gubi ne gleda
metuljev. Metulji

imajo svojo nočno
avtonomijo.

Žabe, citroëni, žabe citroëni
prižigajo luči, na

muki si, na rezilu.
Beli naglas.

Ena noga stola se je
zapičila v režo med

dvema kamnoma. Les ima
grče. Vsi smo volkovi

v deviškem gozdu večnosti,
pravi Marina Cvetajeva.

Vir izbrisane pesmi

Tomaž Šalamun: Tinos
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi

Drugi izbrisi iste pesmi