SF, 23. 5. 15
Šoja, butnjena v vedro vode, pljusne.
Keglji so cegli.
Ima našpricano barvo na soju zlatega repa.
Kdaj si, šoja, kdaj si, šoja, spremenila barvo?
Kdaj si odletela skozi tunel pod vodo?
Zgasnili so se vrtički.
Zgasnili so se vrtički zaradi tebe.
Ob tebi pa nektarji že v porcelanu.
Umiljen soj.
In
klešče.
In
pavza.
In
klepasti prestiž.
Diamanda se suši
Novomeščan je lačen.
Tomaž Šalamun: Res je, res je, Diamanda se suši
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi