anamarija, 3. 5. 15
Iz hrbta mi je zraslo drugo telo.
Ploščato, uvito. Najprej
sem se z njim zatikal. Potem
ga je vzel veter, koval ga je
v plastí. Začelo je frfotati in se
greti. Se hladiti in metati
senco. Potegnilo me je gor.
Videl sem valove, belo
so se bliskali. Kihnil sem. Sedel
sem na klopi v muzeju.
Kihal sem kot ubožček, ki
je delal pri Tolstoju.
Obrisal sem si nos. Stopala
sem imel ulita v kamen.
Tomaž Šalamun: Pripoved sfinge s Parosa
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi