SF, 3. 5. 15

Du du

Zbor, šumeča reka, zbor.
Vestalke s pilami.

Zajčje oči, krvavo rdeče.
Marko je z metlo reševal svojo

ikono v zadnji minuti.
Enkrat bodo popadali vsi ti

vrabci s streh. Golobi s svojimi
sivimi trebuhi jih bodo zakrili. Med

kostmi ljudi je najti vžigalnik in usnjeno
ščetko. Kompas in fotografijo

mame. Mravlje, ne vem, zakaj, nosijo
ponve, ko korakajo proti

zahodu in skandirajo:
živela breskev, živela polna luna.