SF, 30. 4. 15

Ve, kaj bo na vrtu

Zdaj robimo kruh. Zdaj nam
prinašajo kruh. Zvečer,

ko se družina zbere in morje
pljuska ob obalo, bom res gojil

rože? Da bom nehal potovati,
pravi, da bom živel drugje.

V drugi hiši, ne ve, če ob morju.
Oči ji žarijo, sami trikotniki.

Njen oče je pel na koru, opisal
zgodovino kraja in navade.

Strastna je. Koledar dela za
vsakega. Nebo je modro.

Če Timava pridre, je njena voda
kalna. Zemlja se zavrti.