SF, 24. 4. 15
»A phoenix Dante is a vast species alone.«
Zato moraš ob sebi vedno imeti nekaj dobrih
pištolic, ali kakor pravi Nejc Zaplotnik:
pazi nase. Umreš prestar. Cesto
žuliš kot kak butast préstar. Look!
Vsi so že odleteli. Kaj trobiš?
Kaj pljuča nastavljaš planincam?
I, prej je bil gost, ne zdaj. Tiste žogice
iz krep papirja, notri žaganje na
elastiki, se spomniš romanj? Mihelič na
Ptujski gori. In po vojni. Taborniki na
Visokem. Bog ve, če smrt sploh kaj
zaustavlja. Izgleda, da ne. Svete gobe,
ki jih zdaj jeva z Michaelom, to potrjujejo.
Tomaž Šalamun: Pizzuti Restaurant
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi