SF, 24. 4. 15

Pizzuti Restaurant

»A phoenix Dante is a vast species alone.«
Zato moraš ob sebi vedno imeti nekaj dobrih

pištolic, ali kakor pravi Nejc Zaplotnik:
pazi nase. Umreš prestar. Cesto

žuliš kot kak butast préstar. Look!
Vsi so že odleteli. Kaj trobiš?

Kaj pljuča nastavljaš planincam?
I, prej je bil gost, ne zdaj. Tiste žogice

iz krep papirja, notri žaganje na
elastiki, se spomniš romanj? Mihelič na

Ptujski gori. In po vojni. Taborniki na
Visokem. Bog ve, če smrt sploh kaj

zaustavlja. Izgleda, da ne. Svete gobe,
ki jih zdaj jeva z Michaelom, to potrjujejo.

Vir izbrisane pesmi

Tomaž Šalamun: Pizzuti Restaurant
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi

Drugi izbrisi iste pesmi