Gromovnik, zlasti tisti v herbariju,
sprešan, je za sabo pustil umazane lopatke.

Profesor Gnezda je imel več motik.
Eno za glagole. Eno je delil. Podal mi jo

je v roko nad rjavo mastno zemljo.
Nisem več vedel, ali okopavam

rastline ali latinščino. Sklonjen sem bil,
bister, imel sem zapacane roke.

Vse se je dogajalo v tisti majhni
hišici in po Tivoliju se je sprehajal

profesor Hribar, radostno dvignil
klobuk. Priplaval je kit, ki so ga

ustrelili pred pričami. Spomnil
sem se dreves, ki so zacvetela.