Sprehod

Kaja Teržan

Govorili sva o njej kot ženske o ženski:
ne preveč prijazno, a dosledno.
Prišla je pričakovano; kot bi jo poklical
v zagovor nekdo iz grmovja vrtnic,
svežih, vijoličastih – kot lanena majica na njej.
Kadar je zadrega očitna (in ta je vsekakor bila),
se sama prelije v novo občutenje: samoumevnost.
In na ta način sem jo sprejela in pozdravila
in videla me je v vsej moji pristranskosti …

Lahko bi izbrali širšo cesto, toda hodili sva
malo tu, malo tam kot bi se bali, da bova koga izpustili
ponovno združeni v spominjanju: na mladost,
na vprašanja, ki so ostala nedotaknjena.
Kasneje sva se znašli na kavi ob reki, ki je bila,
pred tridesetimi leti, masovno kopališče in le kače
so imele moč zmanjševanja, odštevanja kopalcev.
Zdaj ljudje le opazujejo in otroci spuščajo ladjice
in psi se zaganjajo, kamor prej niso smeli.
Onesnaženost voda sovpada z našo potrebo po zapuščanju.
Najin pogovor je zdaj tekel daleč stran do bikov in koz
in papagajev: neobičajne domače živali, ki jih ljubkujejo
želje po izzivih, novih spoznanjih, celo vlaganjih …
brez potovanj v eksotična mesta in seciranj plasti zgodovine.

Zvečer sva pili in jedli same dovoljene reči
in stara prijateljica, ki sva jo v ta namen obiskali,
je le še okrepila zavest, da je VSE prežeto z izkušnjo.
Kar ni prišlo iz mene, se bo vračalo. Vse ostalo je že šlo.

O avtorju. Kaja Teržan (1986) je zgodnje otroštvo preživela v Škofji Loki in predmestju Stockholma. Da imajo kraji poseben pomen, je spoznala skozi izkušnjo plesnega prostora, kjer je telo bolj ali manj avtonomno in lahko svobodno razmišlja. Tudi študij umetnostne zgodovine in sociologije je kot podrejen tej izkušnji kmalu poniknil med nepomembne izseke osebne … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Ligament

    Matej Krajnc

    Padec Bastilje se ni nikoli enačil / z zgodovino. Tudi hrano je zavračal.

  • Moji prijatelji so črni ptiči

    Katerina Gogu

    Moji prijatelji so črni ptiči / ki se zibajo na gugalnicah teras sesedajočih se hiš.

  • Pajki

    Lina Braša

    Neka vprašanja brzijo po moji glavi, / se obešajo in spuščajo / kot pajki po pajčevini.

Izdelava: Pika vejica