LUD Literatura

Nekaj priporočil za pisanje kritik

Dodatek k tekstu »Več poguma za čudnost, toda tudi ponižnosti«

Kazimir Kolar

  1. Vstopiti v vlogo kritika, ki z železnimi rokami nujnosti trese posodico z metalnimi kockami, zahteva močno osebo.
  2. Naloga kritika je predreti led v zamrznjenih srcih bralcev.
  3. Kritištvo je oblika religije in njegova naloga obujanje od mrtvih.
  4. Kritiki so v nasprotju z avtorji, ki so nasledek vzreje in izbora, proizvod lastne, čiste volje.
  5. Kritiki pripadajo šoli neusmiljenega individualizma, pri čemer njihov individualizem ni narcistično pogojen, ampak je v službi zmage nad skupnostjo (četudi se takšni boji za kritika končajo slabo).
  6. Kritištvo mora neprestano potovati proti smrti in se dvigati iz nje. Kritik je bitje prehajanja, nekaj prehodnega.
  7. Kritikov prehranski režim mora gravitirati k upadu moči in bolezni, zato naj kritik zaužije ogromne količine junk fooda (smrt), toda po obroku mora nemudoma preteči 10 kilometrov (ozdravljenje).
  8. Kritik se mora dnevno rokovati s smrtjo. Največja dobrota smrti je v tem, da ga neskončno žali. Od tod stik z neskončno lepoto.
  9. Pojem »mladost« in pojem »starost« za kritika nista v odnosu zaporedja. Sta zgolj dve možni izbiri.
  10. Kritik mora biti odgovoren za svoje sanje.
  11. Če kritik nima trdnega znanja, nič hudega. Toda potem mora toliko bolje razviti svoj sanjski aparat.
  12. Kritik je odgovoren za svojo anatomijo.
  13. Kritik si mora sam določiti anatomijo lastnega zaznavnega aparata (ne sme mu je določiti narava). Po eni plati mora razviti tako ostre oči, da se mu avtor zazdi neizmeren in neskončen. Po drugi plati mora v sebi sprožiti takšno organogenezo, da zaznavanje osončja in planetov občuti kot skrčeno na eno samo celico.
  14. Kritik mora hoditi spat s pogledom na gorečo vžigalno vrvico, ki je napeljana k sodom smodnika.
  15. Kritik ne sme veliko spati. Zbuja se z vratolomno podplutimi vekami in razkuštranih las.
  16. Kritiško nadarjenega človeka mora odlikovati vrtoglav domet domišljije.
  17. Kritik mora biti opremljen s strašanskim nabojem zlobe in dobrote.
  18. Katere sile zmagujejo v bralcu, ko bere dobro kritiko? Sile domišljije in ustvarjalnosti.
  19. Namen kritike je takšen kot namen antičnih daritev: prisiliti boga, da se prikaže.
  20. Dobra kritika je zapeljevanje duhov.
  21. Kritik svoji sreči ne sme pustiti, da zasveti. Ravno obratno: pustiti mora, da zasveti njegova temačnost.
  22. Bralec kritiškega teksta mora vedno občutiti grenčino kritikove usode.
  23. Kritika ni mogoče užaliti, saj je zmožen občutek ponižanja v hipu zamenjati z občutkom zmage.
  24. Kritik mora v hudobnih, neotesanih avtorjih uživati kot v pogledu na divjo pokrajino, ki ima lastne smele linije in svetlobne učinke.
  25. Kritiku je prepovedano iskati resnico/vrednost zgolj v dobrih osebah.
  26. Kritik se izogiba vsemu človeškemu. Kritik je pošast, bitje izven sveta, grozljiva prikazen, ki igra človeka.
  27. Kritik ve: Prava kritika je nož, s katerim od časa do časa avtorjem prezračiš prsni koš. Po tem dejanju se laže diha.
  28. Kritik mora občasno groziti avtorjem, na ulici jim mora slediti, jih zasledovati ter jim pljuniti v obraz. Lahko jih tudi oklofuta.
  29. Dober kritik je tisti, pred katerim avtorji trepetajo kot ptički pred klopotačo.
  30. Kritik se zaveda, da ne more jadrati z jutrišnjim vetrom, ampak le s sedanjim. Ve pa tudi, da je proti vetru mogoče jadrati s pomočjo samega vetra.
  31. Bogove/inje je mogoče izstradati tako, da se kritik(i) izseli(jo) v gozdove.
  32. Posnemanje (političnih) čustev je za kritika zapravljanje moči in popolnoma sprevrženo dejanje.
  33. Kritik mora vzdrževati dobro telesno kondicijo. Ohranjati mora podobo, da sta njegova duša in duh dorasla vsem nevarnostim in presenečenjem.
  34. Kritik si sezida svojo hišo tako, da se stika z morjem. S to pošastjo se splača deliti nekaj skrivnosti.
  35. Kritik se mora zagraditi v visok stolp z visokimi zidovi (ker vanj buta morje literarnega dreka), a vseeno mora v obzidje vgraditi gostoljubna vrata.
  36. Kritik se mora po prebranem čtivu – četudi je slabo! – popolnoma spremeniti, še več, s svojim zgledom mora spremeniti tudi druge. Bilo bi grozno, če prebrano delo v njem ne bi zbudilo spreobrnjenja. Konvertitstvo je nekaj zaželenega.
  37. Kritik ni koristen člen ali orodje neke celote, ampak nekdo, ki dela škodo avtorjevi, družbeni ter predvsem lastni neumnosti. Zgolj to. Kritik ni poboljševalec ali razvozljavljalec sveta.
  38. Kritik v osnovi ne sme sprejemati naročil in ne sme delovati kot izvajalec. Razen če se tako odloči, ampak potem ni pravi kritik.
  39. Kultura je žilava zlitina neumnosti in nizkotnosti, ki jo je treba razstreliti in pognati v zrak. Kritik zato ni človek, temveč dinamit.
  40. Individualizem je: to, da zahtevaš popolno lastništvo nad svojimi močmi in silami, se pravi pravica do lastne življenjske oblike.
  41. Kritik mora knjige pomakati v drek, scalino in kri. Tako si bo ustvaril nov bazen doživljajev, iz katerega se bo napajala njegova inovativnost.
  42. Kritik mora velika dela onečediti, tako kot polž slinar oslini cvetlico.
  43. Kritik mora obiskovati klavnice, mesta zločinov, samomorov in nesreč ter grobišča. Nase mora znati sprejeti težo duhov.
  44. Kritik se mora dati zapreti v živalsko kletko. Postati mora osamljena žival in prepevati kot osamljena žival. V ta namen mu je dovoljeno uživati droge.
  45. Kritik se mora ure in ure opazovati v ogledalu, da končno ugotovi, kakšne barve je plamen njegovega duha nad glavo.
  46. Kritik se mora med hojo po ulici (ko ga napadajo) premikati geometrijsko, ko ga zasmehujejo, pa se mora držati vzravnano kot kakšno ponosno neoplatonistično bitje. Včasih mu je dovoljeno tudi, da se premika v nasprotni smeri premikanja (da se malo sprosti).
  47. Kritik mora sredi nevihte oponašati zvoke grmenja in s svojimi telesnimi gibi ponazarjati sile narave.
  48. Kritik mora preiskati gozd za hišo pesnika. Opazovati mora njegovo hišo sredi najhujšega naliva.
  49. Kritik ve: nasprotipostavljenost kulturi ni težka pozicija. Dosti teže je izumiti protinapad na kulturo.
  50. Kritik ve: iz fiktivne nasprotipostavljenosti žirije in avtorja mnogi kujejo dobičke.
  51. Kritik ve: književnost že dolgo ni več pripomoček za zavajanje mladine. Zdaj to počne tehnologija.
  52. Kritik ve: teorija ne zna več napovedati, kako se bo premikalo kolektivno telo. Književnost na stadione ne zna več pripeljati množic.
  53. Kritikova iznajdljivost je v tem, da se zna umiti do čistega tudi z umazano vodo.
  54. Kritik mora izdelati svoj jezik. Sovražnik te premaga, ko začneš govoriti njegov jezik.
  55. Kritika je treba zaščititi. Poleg samouničevalnosti mu veliko nevarnost predstavljajo šibki, ki se združujejo in v ta namen proti njemu vodijo izčrpavajočo strategijo.
  56. Dober kritik ve, da v prepad ni dovolj gledati, v prepad se je treba vreči.
  57. Kritik se mora predajati smehu, kajti smeh je prihranek energije in največji prekršek zoper delovno moralo.
  58. Dober kritik na koncu pijanske noči stoji kot zmagovalec v zmagovalnem vozu.
  59. Dober kritik je kakor težka kaplja pred nevihto. Tih in napovedujoč nevarnost.
  60. Kritik mora nase vzeti misel o popolni neodgovornosti. Medtem ko bi se drugi od sramu vdrli v tla, mora biti njemu njemu nerodno zgolj občasno.
  61. Kritik se mora vedno gibati na meji lastnih fizioloških zmožnosti. To mu omogoča, da lastno mnenje doživlja kot razodetje.
  62. Dober kritik zna svoje slabosti pretvoriti v gnojilo svojega talenta.
  63. Kritik mora postati velik na škodo zgodovine. Kaj to pomeni? To, da se nauči spoštovati svoje napake in pomanjkljivosti ter da se baha naokrog s svojimi neuspehi. Takrat v njem zmagujejo sile ponosa. Zasmehovanje še nikomur ni prineslo zmage.
  64. Slabi kritiki gledajo kvišku samo takrat, ko hočejo biti povišani, dober kritik pa gleda v tla, ker je vzvišen.
  65. Kritik je politično neprebojen in se politikov sramuje. Zakaj? Ker je največji napredek politikov zaničevanje države. Toda ker so se politiki ta pojem naučili spoštovati in znajo razmišljati samo znotraj te omejitve, sploh ne vidijo, kakšno škodo v resnici povzročajo državljanom in družbi.
  66. Kritik se zaveda: nisem edini na svetu, toda vseeno sem edinstven.
  67. Kritik se zaveda, da je pozaba izvora pozaba kvalitet.
  68. Kritik mora znati prerokovati iz razmesarjenih drevesnih debel, na katerih je eksplodirala strela.
  69. Dober kritik ima v sebi nekaj neuničljivega, nepokopljivega, nekaj, kar razganja skale – temu se reče volja do upiranja.
  70. V svetu kritištva je veliko idej, ki so kot mehovi: se zgolj napihujejo in praznijo.
  71. Kritik ve, da je veselje s čredo manjše kot veselje z jazom.
  72. Kritik se je naveličal živeti na bojišču čednosti, zato mora poudarjeno misliti figuro zločinca.
  73. Kaj je največ, kar more kritik doživeti? To je ura velikega zaničevanja. Največje zaničevanje je največje spoštovanje. Naloga kritike je ajshrološka.
  74. Počasnost slabih kritikov ni v tem, da so počasni, temveč v tem, da se obotavljajo uničiti tisto, kar je zapisano propadu.
  75. Kritik se zaveda, da se z odpovedjo individualizmu ne odrečeš le lastnemu jeziku in lastni izbiri okusa, temveč tudi lastni stopnji poguma.
  76. Kritik slavi anonimnost ali pa ravna tako, kot da je anonimen.
  77. Dober kritik svojo magijo privede do njenih zadnjih posledic.
  78. Kritik druge kritike spoštuje, saj ve, da so mu potrebni za bojevanje. V njih najde svoje veselje in praznik svoje mladosti, a kljub temu ostaja popolnoma svoboden, saj hoče zmagovati na svojem mestu in raje propade, kot da se podredi.
  79. Kritik je glede na sedanjost bitje zaostalosti, saj se z otroško nezmernostjo potaplja v mladost drugih časov. Po drugi plati je preveč nadarjen, da bi napredoval tako počasi, kot mu narekuje okus večine.
  80. Kritik ve, da je branje latinskih in grških klasikov monstruozna procedura, a zato dobra gimnastika za glavo.
  81. Kritik hodi naokrog gol sredi ledenega vetra. Tako se utrjuje do otrplosti.
  82. Kritik ni samo dejaven, ampak predstavlja vzor višje dejavnosti.
  83. Kritik je ljubitelj oguljenih, spraskanih stvari, saj se te v svojem poškodovanem videzu stegujejo proti večnosti.
  84. Kritik ve: mladino pokvariš tako, da jo naučiš, da so drugače misleči tvoji sovražniki.
  85. Kritik se mora stalno soočati z drugačnimi od sebe, ker mu ti nudijo možnost za spreminjanje. Kdor ima možnost spreminjati se, ta lahko postane dober ali slab.
  86. Kritik je opremljen z visokim nabojem zlobe in dobrote.
  87. Kritik je sumničav do ideje sreče. Sreča je mnogokrat povezana s samozadovoljstvom in nevarnostjo samopomanjševanja.
  88. Slab kritik: »Imam stik z absolutnim, vendar se moja šibka govorica ob njem zlomi in ga ne more v celoti izčrpati.« Dober kritik: »Slab kritik se izgovarja na šibkost govorice, v resnici pa je sam šibek.«
  89. Slab kritik znotraj samega sebe razločuje med tistim, kar je, in tistim, kar bi lahko bil. Nasprotno dober kritik svojo silo vedno prižene do dejanj.
  90. Kakovost kritika se meri po znamenjih prilagojenosti oziroma neprilagojenosti.
  91. Domnevna lepota moralnih oseb sovpada z znova najdenim občutkom varnosti.
  92. Dober kritik je nedostopen za vse oblike zapeljevanja.
  93. Kritik se mora obvarovati prevzetnosti. Zato naj si vsak dan znova in znova dopove, da je zgolj spremenljiva sfera razpoloženj in mnenj.
  94. Kritik mora samega sebe opremiti z neznanskim nabojem zločinskosti, kar pomeni, da je zmožen samega sebe titanizirati in si nadeti masko upornika. Toda ko se okoliščine poslabšajo, se mora odvezati zločinskosti in postati svetnik.
  95. Kritik je mojster maskiranja.
  96. Slabi kritiki si ne znajo izmisliti nobene boljše spretnosti od spretnosti svojih očetov.

 

 

Dodatek k tekstu »Več poguma za čudnost, toda tudi ponižnosti«, objavljenem v Literaturi 389-390.

O avtorju. Kazimir Kolar je doslej objavil roman Glas noči (Litera, 2016), v letu 2021 pa še zbirko kratkih zgodb, naslovljeno Zgodbe nekega slabiča (Litera, 2021). Zanimajo ga sodobni filozofski tokovi in nenavadne življenjske oblike. V letu 2024 namerava objaviti roman Onečejevalec. Avtor fotografije ostaja enak: Gašper Lešnik.

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Reality check

    Urban Leskovar

    Roman je dolg vsega dobrih 90 strani, vseeno pa to ne pomeni, da je sporočilno šibkejši, to je kvečjemu njegova odlika.

  • Živeti ali o življenju razmišljati

    Maja Šučur

    A kot že kdaj prej je tudi v primeru tega Jančarjevega romana pripoved tista, ki prepriča.

  • O tempora, o mores

    Anja Zidar

    Ne dolžina ne shematičnost ne pomenita nujno enostavnega, preprosto razumljivega dela, kar pokaže roman Ženska s srebrnim očesom.

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.