LUD Literatura

Po definiciji smo vsi homo sapiens

Iva Topolovec

Sedeli sva na klopi za jezerom,
nekdo je tam gori kuhal dež,
popolni neznanki pa sva čakali,
da se izteče čas do večera.

V mojih ušesih so bile tvoje slušalke,
vrtela si mi Patti Smith,
jaz pa sem se pretvarjala,
da mi je všeč njen cvileči glas.

Nisi nehala govoriti,
sama pa sem bila tiho kot miš,
ampak mi nisi šla na živce,
le znala nisem sodelovati.

Ker si se mi zdela tako tuja,
ne na nedostopen način,
le tirnici najinih planetov sta naredili vse,
da se le ne bi križali.

Dokler nisi nenadoma prižgala džojnta,
enkrat vdihnila in izpihnila,
nato pa mi povedala,
da pišeš zanič poezijo.

»Tudi jaz,« sem odgovorila.
Nasmehnili sva se druga drugi.
Napisala sem pesem,
ti si si zvila še enega.

O avtorju. Iva Topolovec (2006) si je od nekdaj želela napisati roman, zadnje čase pa se išče v verzih. Pisanje ni več njena mala skrivnost in čeprav ne ve, kako se s tem soočiti, je obenem zadovoljna. Leta 2023 se je uvrstila med finaliste Župančičeve frulice, leto kasneje pa med pet najboljših … →

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Alfredo Buonanotte

    Rok Bavčar

    Bival je v veselem strahu, / da stvari niso tako preproste, kot se nam dozdevajo.

  • Hvalnica temnim prostorom

    Yusef Komunyakaa

    Ves ta gnijoči / determinizem komaj palec pod / prstjo.

  • Umetnost žre moje življenje

    Melida Travančić

    skozi bele rjuhe na drugem koncu sveta / prodira kri

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.