LUD Literatura

Kotički ust obrnjeni v nebo

Tom Veber

***

Dorian je lep
dovolj lep zame
kotički ust obrnjeni v nebo
mošus v besedi
lasje nebesa oblakov vejevje.

 

 

 

***

Jon a še verjameš v čudeže
v rdeče smokve
zgodaj spomladi
v polže
ki zvečer rinejo
v nebo?

 

 

 

***

Poleti ko so dnevi daljši
in misli vlažne
je dovolj časa za hrepenenje.

 

 

 

***

Morda je Porto
morda so tvoje roke
morda so gore v zatonu svetlobe
morda odmev ki lovi trenutek.

 

 

 

***

Medtem na oknu
sloni zima
slišim kako prihaja
iz svojega središča
kot bi bila
zmeraj tu.

 

(Sestavljanka iz pesmi Ane Svetel)

 

 

 

***

Hiše na pobočjih mojega jezika molčijo.

O avtorju. Tom Veber (Maribor, 1995), pesnik, performer, vizualni umetnik, urednik in kulturni producent. Poezijo objavlja v literarnih revijah Poetikon, Dialogi, Mentor, Literatura, Apokalipsa in Rast. Sodeluje na pesniških slamih in s pesniško monodramo Realizem je rezerviran za klovne gostuje po Sloveniji, z njo je med drugim nastopil tudi na festivalih Trnfest … →

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • mrčes_5

    Dejan Koban

    enostavčne povedi / enostavno vijugajo med / kabli

  • ne znam pisat

    Primož Čučnik

    stara mama bo živela večno kot škratinja

  • Bazen ki ga odnašajo robovi (izbor)

    Helena Zemljič

    Ko rečem / moji radi hodijo na izlete In ti / a res?

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.