Izseki iz Trgetanja

duhci

namizni nogomet in kajenje
sta edina hobija zaprtih v polju,
ki se vlečemo po tleh
in se učimo spet hoditi

punco je posiljeval njen oče,
zato ne more spati
in svoje tablete prodaja odvisnikom
gospo je zasledovala policija,
zato se oklepa le sebe
in spaja kotičke uma
v zabrisano celoto

fant je vsak dan stal za tekočim trakom,
želel je snemati filme,
zato se mu vrtijo pred očmi


v krilih so imeli nesnago,

v možganih so imeli prah

vedno je nekdo poleg tebe,
da te samota
še bolj raztrga

apokalipsa

kako ste danes, gospa?

slabo, veste, rak napreduje

lahko me tikate

nisva krav skupaj pasla

kakšnega pa imate?

ne vem, ne odkrijejo ga

zakaj pa niste na onkološki?

saj veste

kaj naj bi vedel?

tisto tam, tisti bloki, pa tista trgovina, pa tisti sončni zahod, to so kulise

kaj pa skrivajo?

konec sveta

izbruhek VIII.

ob 7.30 zjutraj me je na grindrju
natakar iz kluba prepričeval,
da se požgeva na postaji,
ampak bus za kamnik spelje ob osmih

med študijem primerjalne književnosti
so mi rekli,
da mora vsak pesnik napisati sonet,
a kako neumno bi bilo,
kako vredno požiganja knjige,
če bi ga vključil
v zbirko prostega verza

mentor mi je rekel,
da poezija ni stand-up,
a na dogodku ignor
so najbolj vžgale

zabavne pesmi

po nesreči sem prišel
na zadnji dan brecljeve razstave
v galeriji vžigalica,
ker sem želel piti kavo
s prijateljico, ki tam dela,
in si potem še cel mesec ponavljal:
ameriška jajca so sveta

zanima me,
kakšen vonj je imelo ameriško vrhovno sodišče,
ko se je aktivist za podnebne pravice
usedel na tla pred vhodom
in sežgal



v zda sem imel fanta,
ki je videl moje oči,
ko sem govoril z visokim veslačem,
in me vprašal, ali greva narazen,
ker ni od včeraj,
ker ni kot noč
niti kot konj,
ker ni priplaval
po prežgani juhi

povratni sonet

morda se čas ukrivlja pod pogoji,
glede na moj usločen hrbet, varan
blebet, se preobraža, iz odčaranj
se preusmeri, da se mali uboji

vse manj poznajo in da se breznoge
intence zlijejo z ozadjem, preko
oblakov, luž, se zliva vse v reko,
dokler se premica ne zraste v kroge

ki se jih tu in zdaj ne znam rešiti,
ne nagnem se od črte, se priklenem
po tiho v dedno stanje, ko se miti

uresničujejo, a se ne sklenem,
se v vedenje, da bodo cikli zbiti,
da bom nekoč odprl vse, odenem

samonadzor

zjutraj ti lahko natočim mleko
in njemu skuham kavo,
še nisi slišal?
nekateri imajo ljubezni na pretek

lahko delim
(kar je ostalo od moje)
lupine zaužitega sadja

hrani prostor zame



njegova koža je tapeta,
tvoje kosti so temelji
hiše, ki bi jo udomačili

nič takega

ponoči se lahko stisnem med vaju,
brez odeje, ki bi me pokrila,
natančno na sredino