LUD Literatura

Društvo za iztrebitev netopirjev

iz pesniške zbirke "Za blagor sistema" (Hiša poezije, 2022)

Matija Krumpak

Ne bo te več nazaj.
Ker te gledam,
ko poslušaš vonje rož.

In rečeš: »OMG, molim za situacijo #sad«.
Zanimiva zadevica.
Ko bi se našla kaka situacija z devicami.
Bi bilo sočneje.

Ukradli so mi strelo z roke!
Meni so zgradili posteljo!
Moje noge so našli!
In skrili sužnje.

Sva v vzajemni simbiozi.
Poimenuj me.
Kot kos, prekat srca.
Naj bo Machev Maj.
Naj bo dišal po nageljnih.

Ko nebo reče ›bum‹.
Se vrši zgodovina.
Lepi dnevi.

 

 

Na tej prašni cesti
ni veliko izhodov.
Kvečjemu jarek.

Postiljam s svilo in žametnim platnom.
Da ti bo udobno.
In tvoje lesene kosti
škripajo,
cvilijo
ob ukanju sovic.

Govorice ne bolijo.
Boli zamolčano.
In prezir.
Zaverovani smo slepi.
Ker gledamo le temo, ki jo želimo videti.
Kje so svetilke?

Opaziš prelet kresnic/Perzeidov.
Toplo ti je.
Odideš in zakleneš vrata.

Grem raje spuščat zmaja.
Ne da se mi več čakati.

 

 

Osebje je trenutno nedosegljivo.
Zaklenjeno v hladilnici z zarezami v vratih.
Nezmožni smo v celoti zagotavljati brezhibnost naše storitve.
Terjali bomo državno kompenzacijo.

Tokrat se bomo pogovarjali o ravnodušnosti.
Kaj je to?
Ali je pozitivno občutje?
Ali je vrsta margarine?
Odpirajte se.
Da boste večkrat ribali kriminalce.
Ne bojte se lagati.
Ne bojte se pričevati filozofije, ki ne ustreza.
Dež ali toplota?

Če bi hotel leteti,
bi našel način.

Tako pa nosim odsevni jopič in zasledujem srne.
Do najinega skrivnega oddiha.
Na Havajih.
Kjer ni pljučnega raka.
Ne digitalnih sintetizatorjev.

 

 

Ne bi se rad predal.
Ker imam več zob od povprečnega krapa ali soma.
In svinec v glavi.

Rad bi znal plavati.
A me vleče k zakladu.
Bogat bom.
Kot Matej Vrečer.
Ker merim čas do konca od začetka.
To bo t.
Uporaben v praktično vsaki enačbi.
Bolje kot pa beton na nogah.
In živalski vzdihi.

Bližam se.
Mach 1.
Krožim eliptično.

V mivki je zakopano sonce tvojega nasmeha.
Sprehajajočega me navdaja s toplino.
In bolečino.

Vrgel bom palico vate.
Da me začneš občudovati.

Videl bom.
Blisk in grom.
Na obzorju njenih oči.

 

 

Morda bi res raje zaspal z mislijo nate.
A kaj, ko so militaristični pregoni bolj dih jemajoči.
Kljub tvojem zadirajočem zvenu.
Se mi vrti.
Mogoče od gostilničark.
Mogoče od črtic.
Mogoče od prepada.
Izgubil sem ključe do človeških ust.
Potrebuješ inhalator?

Raje bi slišal očitno kršenje pravil dostojnosti v prid humorja.
Ker je skisan smeh najboljšega okusa.

Glejte bedo človeštva v pisanih ogledalih.
Čas za konfliktne, smehljajoče portrete.
Velika cesarska kočija.
Preložite kobilice.
S poti.
Saj je lepa slika, le jermenov bi lahko imela več.

Utihni.
Ti bom usta napolnil z rakovicami.
Potem pa potuj od pipe do podija.
Krmi nas v valovih.
Reši nas netopirjev.
Aja, ne.
Ti so prioritetno zaščiteni.

O avtorju. Matija Krumpak. Letnik 2000. Kozorog. Iz Šmarja pri Jelšah. Študent primerjalne književnosti. Levičar. Katolik. Neznan pesnik. “Glasbenik” (Lil Krumpy). Občasno pretirano čustven.

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Zdrave kosti

    Maggie Smith

    Svet je vsaj / v petdesetih odstotkih grozljiv, in to je zgolj zmerna / ocena

  • Prvi šolski dan

    Liu Zakrajšek

    tolčem po bleščečem steklu avtomata / da bi leta padla ven

  • Povelje za beg

    Lena Khalaf Tuffaha

    Dokaži, da si človek. / Da stojiš na dveh nogah. / Beži.

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.