Dobri časi, slabi časi

Sara Remžgar

»we had nothing before us« (Charles Dickens)

ne prenesemo več
teže misli
na stopnice
ki goltajo
pusto zemljo
wasteland
zdaj se svet premika
z manjšim uporom

mažemo si roke
in ne priznamo krivde
postajamo votle
kot teleta
za zakol
ovenčamo se
neskončno lahke
v izdihan robec
mehurčka

ne polagamo si rok
na oltar
splavljenih začetkov
naslade
prosimo v modrino
štejemo zvezde
zakrnela trupla
prižigamo jim lučke

ne verjamemo v boga
in ko nas muči
maternično ustje
ležemo v postan
zamrznjen kotel
da bi postale
pol žive

obesi se za gležnje
samo praznina
te lahko potopi
v nikogaršnjem domu
slišim jo
kako vrešči
in vleče
polpretekle
polpozabljene
potomke
molijo molijo
za vodo
za zrak

ne prenesemo več
in ne priznamo krivde
ne polagamo si rok
ne verjamemo v boga
obesi se za gležnje
moli moli
označi se

O avtorju. Sara Remžgar, rojena leta 1987 v Šempetru pri Gorici, prihaja iz Nove Gorice. Po poklicu je profesorica angleškega in španskega jezika. Poučevala je na srednji šoli, kar nekaj let je vodila jezikovne tečaje za najmlajše, sedaj pa poučuje na osnovni šoli. Svojo poezijo je predstavila v številnih literarnih revijah in … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Počutiti se neumno in nedolžno

    Sara Nuša Golob Grabner

    V tej generaciji smo se naučili / hlastati za vsako pomirjujočo posplošitvijo. / Iz vsega se znamo delati norca, / ker so nas naučili, / da je na / koncu vsake ceste prepad / in do tja se lahko vsaj smejiš.

  • S pišem vetra pišem verze

    Vid Karlovšek

    kadar skušam / kaj reči / pride / iz mene le / zabuhel / krik

  • Skalpel je zapel

    Hana-Uma Zagmajster

    Rada bi bila fluid / Pa sem črepinja / V koži na nebu v soju neonke / Rezilo / Na moji sliki UV akrilo / Krvavičke

Izdelava: Pika vejica