Deset tisoč let star čefur

Muanis Sinanović

Deset tisoč let star čefur

 

Sem deset tisoč let star čefur.
Če me vprašaš,
je to še vedno isti svet.

Tu je stari grom, tu stara strela.
Iste vode in osi os in korenine korenin.

Če me vprašaš,
ti rečem naslednje: zlo se prenaša kot virus,
nevidno je.

Prenašaš ga tudi, če ne veš.
Prenašajo ga tudi asimptomatični.

Sem deset tisoč let star čefur.
Nataknem si sončna očala in gledam
večerno rdečico zahoda.

 

 

 

Slepe ulice

 

In nekdo je sledil
vonju parfuma za cestnim vogalom.
V temi je korakal po tesni.

Prišel je do konca
in vsakič zatipal steno iz gladke kože.
Bila je slepa ulica.

V spominu je hranil
karto mesta.

In vsakič je zašel.

Nočne ptice so se oglašale
nad obrnjeno gladino teme.

Če bi dovolj visoko skočil,
bi jo prebil z glavo.

In kaj bi videl tam?

Dan, ki je nato preseval skozi
povrhnjico,
je bil bronast.

Po ulicah so zacvetele rože,
ki so zvečer ovenele.

 

 

 

Zgodbe

 

Imel sem veliko zgodb.
Vse sem razbil ob tla
in jih pometal v reko.

Na koncu ne bo več nobene
globine, samo gladina vode
in nebo.

Na koncu bo vse tiho.

Nekdo bo rekel:
»In vse tiho je bilo.«

O avtorju. Muanis Sinanović je pesnik, pisec in kritik. Izdal je štiri pesniške zbirke in dve knjigi proze. Prejel je nagrade za najboljši prvenec, kritiško sito in Stritarjevo nagrado.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Počutiti se neumno in nedolžno

    Sara Nuša Golob Grabner

    V tej generaciji smo se naučili / hlastati za vsako pomirjujočo posplošitvijo. / Iz vsega se znamo delati norca, / ker so nas naučili, / da je na / koncu vsake ceste prepad / in do tja se lahko vsaj smejiš.

  • S pišem vetra pišem verze

    Vid Karlovšek

    kadar skušam / kaj reči / pride / iz mene le / zabuhel / krik

  • Skalpel je zapel

    Hana-Uma Zagmajster

    Rada bi bila fluid / Pa sem črepinja / V koži na nebu v soju neonke / Rezilo / Na moji sliki UV akrilo / Krvavičke

Izdelava: Pika vejica