2 pesmi

danes je menda praznik in res je vse prazno

z vrha se je spustila toplota,
ni bil bog,
veliko jih to pomeša,
to bleščečo svetlobo in toploto.
sonce je stopilo prhek sneg
na vrhu hriba.
zakaj potem tam leži, in tukaj ne,
zaplata snega, zakaj tam papaja
ali kos blaga, drugje kruh in igle.

vse je dotaknjeno z glasbo.

tu od znotraj ven
gledam.
kdo drug bi zapisal drugače.
vse te kače
so samo stvar domišljije.
preveč zares sem
bral in mislil sem zraven
in zdaj se te ideje,
te blodnje,
direktno v moj obraz
v mehko kožo
se zabijajo. ja, tako,
z malimi kladivci.

rezime

zunaj vedno ista slika
mrak spreminja barve
zavija jih v mehkobo
monika vedno malo trzne
kadar se s roko dotakne gliste
honey where did the money go
se sprašuje solomon burke
meni to ni mar
v redu je bilo
celo odlično