Pesem gre skozi telo in ne reče niti živjo

Björn Kuhligk

1

Če potuješ skozi neko deželo, je tista dežela vredna potovanja.
Če zapustiš eno naselje, prispeš v drugo.
Če si eno pesem zaključil, se lotiš naslednje.
Če je v tem zadovoljstvo, je v tem zadovoljstvo.
Če piješ pivo, piješ pivo.
Če je to lepo, je lepo.
Če bom pri tem še naprej vztrajal, bom pri tem še naprej vztrajal.
Če jem posebno v solati, jem posebno v solati.
Če je v tem zadovoljstvo, potem je v tem zadovoljstvo.
Če gradivo črpaš iz svojega življenja, pač ga.
Če bi si rad izmislil novo slovnico, si jo kar daj.
Če bi rad nekaj sesul na koščke, bi rad nekaj sesul na koščke.
Če bi rad nekaj naredil, bi rad nekaj naredil.
Če zdaj pri tem torej še naprej vztrajaš, potem pri tem še naprej vztrajaš.
Če en krompir reče nekaj drugemu krompirju, potem reče: nočem, da bi me pojedli.
Če lahko reče še kaj, potem utegne reči: v zemlji je bilo bolje.
Če zdaj pri tem še naprej vztrajaš, potem še naprej vztrajaš.

2

Če se kdo pelje od izvira k svetilnikom, se ne pelje od svetilnikov k izviru.
Če govorim o somornici, ne govorim o ribolovu na odprtem morju.
Če govorim o algebri, česar ne počnem nikoli, govorim torej o nečem, o čemer se mi niti ne sanja.
Če govorim o vremenu, lahko o tem pač govorim.
Če govorim o fotografiji, imam o tem nekaj pojma.
Če govorim o gledališču, vem premalo, da bi lahko o tem res govoril.
Če govorim o pesmih, si mislim, o tem pa res ne bi smel govoriti.
Če pišem pesmi, pišem pesmi.
Če piše kdo pesmi, je to dovolj.
Če se kdo pelje od izvira k svetilnikom, potlej pač se.
Če se kdo razneži, potlej mora očino goreti voda.
Če kdo obmolkne, obmolkne.
Če si kdo pri pisanju zastavi nalogo, ima ustvarjalno krizo.
Če ima kdo ustvarjalno krizo, bi moral svoj čas prebiti z drugimi.
Če kdo reče kriza, bi morala goreti kakšna država.
Če kdo napiše pesem, jo pač napiše.
Če ne napiše nobene, pač ne napiše nobene.
Če kdo ponavlja vedno znova kdo, ni v nekem trenutku več nikomur jasno, kdo je s tem mišljen.
Če kdo ponavlja vedno znova kdo, misli s tem samo sebe.
Če kdo ponavlja vedno znova kdo, so mišljeni vsi.
Če ponavljam vedno znova mi, bo kdo v nekem trenutku rekel, jaz nisem tvoj mi, moj ded pa že ni hotel streljati na sindikalni protest.
Če se kdo pelje od izvira k svetilnikom, ob njem plavajo lososi.
Če se kdo pelje od svetilnikov k izviru, ob njem plavajo lososi.

3

Vem, da je umetnost samo v žalostno kepo sprijeti skupek nezadostnosti.
Vem, da se mi zdi ta misel nadvse logična.
Vem, da s tem v mislih pišem pesmi.
Vem, da se mi zdijo ljudje, ki pišejo pesmi in se o njih kakorkoli javno izrekajo, čudni.
Vem, da se mi zdijo občasni ali redni kritiki poezije čudni, ker imajo jasno predstavo o tem, kaj naj bi bila pesem.
V nekem francoskem filmu sem videl sceno na plaži, v kateri neki moški reče neki ženski: »Madame, rad bi spal z vašo hčerko. Kar vam posvečam, naj bo kot pesem.«
Ne vem, kaj je pesem.
Vem, da se je nekomu, ki se ima za velikega ali pomembnega pesnika, utrgalo.
Vem, da lahko pesem napiše vsak malo večji otrok.
Vem, da mladina piše pesmi.
Vem, da sem odrasel in da še vedno pišem pesmi.
Vem, da je vsaka pesem samo v žalostno kepo sprijeti skupek nezadostnosti.
Nekoč sem zapisal, da bom pesem Karla Mickla, naslovljeno Pivo, nesel čez Alpe, da bi ji zagotovil nadaljnji obstoj.
Vem, da Alpe napačno ocenjujem.
Vem, da je vsaka pesem žalostna.
Vem, da čez Alpe nočem nositi nobene žalosti.
Vem, da pišem pesmi, ker hočem pisati pesmi.
Vem, da bo ta logika spremenila svet.

4

Pesem meji na zahodu na Združene države nesmiselnosti.
Pesem meji na vzhodu na prostovoljno gasilsko društvo.
Pesem meji na jugu na vrečko bio moke.
Pesem meji na severu na subvencionirano varstvo za otroke.
Pesem meji, če ima meje, na samovšečnost.
Pesem gre skozi neko telo.
Pesem gre skozi moje telo.
Pesem gre skozi moje telo in ne reče niti živjo.
Pesem gre in si vzame, kar potrebuje.
Pesem potrebuje leta, par minut.
Pesem včasih čisto zares izpade kot drek.
Pesem je tedaj izbrisana.
Pesem je tako bedasta kot tisti, ki o tem govori, ki o tem piše.
Pesem je tako prebrisana kot tisti, ki gre v muzej.
Pesem ne potrebuje pametnjačenja ali računov brez krčmarja.
Pesem ne potrebuje pisanja o pesmi.
Pesem hoče biti napisana, hoče biti izdelana.
Pesem noče biti napisana, noče biti izdelana.
Pesem je skuta.
Pesem hoče reči: Ko bom zaključena, me pustite pri miru.
Pesem hoče reči: V kozi je bilo bolje.
Pesem hoče reči: Od kod ti pravzaprav ideja, da veš, kaj hočem, in kako to, da sploh lahko govorim?

5

Pišem, če pride.
Pišem, če ne pride.
Pišem, če dospe.
Pišem, če ne dospe.
Pišem, če nezadostnosti.
Pišem, če ima kdo na majici napis »I’m a muslim, not a bomb.«
Pišem, če globina, višina, če tisto vmes.
Pišem, če potapljači na dah, če hitrostni plezalci.
Pišem, če ta prekleta žival bolečine.
Pišem, če to propadanje.
Pišem, če ta to.
Pišem, če lepota polja.
Pišem, če molčanje, tišina.
Pišem, če nezadostnosti.
Pišem, če zmrznjeni košček trate pred družinsko hišo.
Pišem, če gori voda.
Pišem, če gori država.
Pišem, če kobacajoči rokerji na stolčkih, ladijski kapitani v banjah.
Pišem, če ljubezen, sovraštvo, praznina intakonaprej.
Pišem, če zasneženi, na prehodu čakajoči pes in njegova nič hudega sluteča vdanost.
Pišem, če je obljubljena večja pozornost.
Pišem, če je ponujen denar.

6

Odgovorim, pišem jih z roko.
Odgovorim, od tega in s tem občasno in delno živim in dobro in hvala.
Odgovorim, da na to ne bom odgovoril, saj vendar tudi romanopisca ne boste vprašali, zakaj ne piše pesmi.
Odgovorim, da premore več erotike celo vsaka stolpnica ali pritlična hiša.
Odgovorim, da ima vsako nepretočno jezero več vsega.
Odgovorim, da gasilska veselica v Spodnjem Dupleku razveseli več ljudi.
Odgovorim, da je ta dejavnost bolj smešna od gasilske veselice v Spodnjem Dupleku.
Odgovorim, da je ta dejavnost bolj resna od gasilske veselice v Spodnjem Dupleku.
Odgovorim, da počnem nekaj, kar počne mladina.
Odgovorim, da gre za slab stik.
Odgovorim, da gre za obrt.
Odgovorim, da sem ob tem včasih srečen.
Odgovorim, pišem jih z roko.

Prevedel Andrej Hočevar

O avtorju. Björn Kuhligk je nemški pesnik, rojen leta 1975 v Berlinu, kjer tudi živi in dela kot knjigarnar. Izdal je več pesniških zbirk, med katerimi je zadnja Tišina med nič in ena (Die Stille zwischen null in eins) iz leta 2013.  Leta 2014 je izšla njegova zbirka kolumen in drugih zapisov … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Pesmi

    Meta Blagšič

    tudi danes / pred vrata odložim smeti // jih bo že nekdo pospravil / nekdo ki je zadolžen za to / ali pa tisti ki mu bodo šle / na živce / nekdo pač

  • Destrukcije

    Vid Karlovšek

    glodam kost / ližem kri // pišem pesem / ves se tresem / ves sem trezen // poklanjam rožo / ne pa kože / in se klanjam // posedam gledam k sosedam

  • Pesmi iz zakulisja

    Niko Šimenc

    Morda res ni slabo, če so demoni za vikend poslani domov. Tako enostavno se sliši, kot bi jim lahko neko soboto skrbno spakiral kovčke, jim poklical uberja in rekel: adijo.

Izdelava: Pika vejica