Late night shopping!

Bernarda Jelen

Bil je oktobrski dež
in ljubko deklico,
ki je v vaški samopostrežbi čakala,
da plača kruh,
je usodno tiščalo lulat.

Ni upala pogledati trgovke,
vprašati, če lahko gre na wc:
v trgovinah nimajo stranišč,
trgovka je brez oči, ne lula.

Znašla se je v jedru, tik pred eksplozijo;
prisiljena zasnovati načrt za izpeljavo
svetovnega pokala
ropa,
umora.

Preučila je ugodnost okoliščin,
jih primerjala z vzornim vedenjem –
nosila je trobojnico:
rdeč plašček,
belo srajčko,
modro krilo.

Nato se je v mislih sprehodila po progi,
z genialno natančnostjo izračunala:
če se polula nalahno, bo teklo v nove škornje.

Popoln alibi. Nihče ne bo sumil.
In odrinila.
Navijala, da se zlije
v levo, v desno neskončnost,
z računom treh neminljivih kupcev pred njo.

Potem je plačala dolg jasnovidnosti.
Neslišno, vzravnano odčofotala domov
in 30 let kasneje prisegla,

da ne gre na Late night shopping!

Ker je vrsta pred blagajno brezbrižno nebo:
prodajalka nadzorovano odčitava cene, sede slepo lula,
kupovalka izračunava grozljive zmogljivosti:

koliko kosov kruha zdrži kapitalistična X-Large Super plenica in koliko odtekajočega življenja socialistični škorenjčki?

O avtorju. Bernarda Jelen (1972) je profesorica slovenščine in zgodovine, zaposlena na I. gimnaziji v Celju, kjer vodi knjižnico in skrbi za literarni utrip na šoli. Otroške pesmi je objavila v revijah Cicido in Ciciban, pesmi za odrasle v Vpogledu, Mentorju, Lirikonu, Poetikonu, Apokalipsi in Sodobnosti. Z družino živi in ustvarja v … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • (raz)isk(ov)anje

    Kaja Rakušček

    rišem le z vodnimi spiralami / in peskom, ki ga po stvaritvi zbrcam

  • Fragmenti noči

    Tjaša Škorjanc

    njegovi udi so kot šivi, / kjer zemlja poka na tektonske plošče. / že drugič se stekava na isti kraj, / figura voščene lutke v estuariju / polnočnega molka, / morska žival, /ki premika temo kot snovnost.

  • Z ljubeznijo, Lola (odlomek)

    Lara Gobec

    imela sem majhno telo / deška ramena / z veliko svetlobe / ki je polnila zemljo

Izdelava: Pika vejica