LUD Literatura

Matevž Kos

Matevž Kos

Matevž Kos (Ljubljana, 1966) je literarni zgodovinar, esejist in urednik. V letih 1993–1998 je bil odgovorni urednik revije Literatura, pri LUD Literatura danes ureja knjižni zbirki Novi pristopi in Labirinti. Na ljubljanski Filozofski fakulteti, kamor hodi v službo, je diplomiral iz primerjalne književnosti in filozofije ter doktoriral iz literarnih ved. Avtor desetih knjig (pet jih je izšlo tudi v hrvaškem prevodu), številnih razprav, esejev, literarnih kritik in kolumn, pripravil in komentiral je nekaj antologijskih izborov (V. Taufer, S. Kosovel, M. Dekleva, F. Nietzsche, mlada slovenska poezija 1990–2003, The Slovenian Essay of the Nineties). Za svoj knjižni prvenec Prevzetnost in pristranost (1996) je prejel nagrado Marjana Rožanca, za monografijo Poskusi z Nietzschejem (2003) Zoisovo priznanje Republike Slovenije, za uredniški opus pa Nagrado Nede Pagon (2023).

Avtorjevi novejši prispevki
  • Prizori iz zakonskega življenja

    Avtor romana ni bil niti eno niti drugo.

  • Vprašanje, ali bi takšno biografsko iskrenost prenesel tudi slovenski prostor

    Vsaj zame je ključno, da je Williams kot pisatelj dobro uporabil to, kar mu je bilo dano: talent in imaginacijo.

  • Mi bomo brali kaj drugega

    Pametne umetne knjige bodo brali programirani pametni umetni bralci, mi bomo brali kaj drugega, in tudi to bo moral nekdo napisati.

  • Nisem mogel ostati v post-modernističnem mehurčku

    Med kritiko in institucijo protislovja niti ni. Institucije moderne vednosti kritično misel ne samo tolerirajo, temveč jo celo pričakujejo.

  • »Knjiga mora biti sekira za zmrznjeno morje v nas.« (Kafka)

    Monografija Trije sinovi. Franz Kafka in proza J. M. Coetzeeja, Philipa Rotha in W. G. Sebalda je natančna in z obsežnim aparatom podprta študija vpliva Franza Kafke (1883–1924) na tri moderne klasike – številna njihova dela so prevedena tudi v slovenščino. Avtor, sicer germanist in komparativist, mdr. predavatelj na Ameriški univerzi v Parizu, najprej v kratkem, a detajlnem uvodu, podprtem z Bloomovo teorijo o »tesnobi vplivanja«, predstavi recepcijo Kafkovih del, zlasti v nemško govorečih deželah in anglosaškem svetu, nato pa se interpretativno loti izbranih romanov.

Vsi avtorjevi prispevki

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.