Poezija in nogomet 

Esad Babačić

Nedelja popoldne je, nekaj dni po izidu Antologije slovenske poezije športa, ki sem jo pospremil z besedami, da gre za najboljše darilo na predvečer svetovnega prvenstva v nogometu. Ker jo boste brali, tudi če ne boste gledali nogometa. In res se zalotim, da tega istega prvenstva ne gledam oziroma ga nisem začel gledati, kot je bilo to v moji navadi že vse tja od mundiala v Nemčiji davnega leta 1974 – tako rekoč od prvega sodnikovega žvižga.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • Prvomajska

      Muanis Sinanović

      Na Kongresnem trgu / smo se vrteli na konjičkih / vedno hitreje, / in slikega vsakega trenutka, / točk let, so se zabrisale /v razmazano podobo / živih barv.

      Preberi

      2. December 2022 | Poezija

    • Junaški ep za telebane

      Ram Cunta in Miha Ha, Tik je šel v gozd po drva. Zavod VigeVageKnjige, 2022

      Katja Štesl

      Pri obravnavanem stripu lahko občudujemo preigravanje referenc iz pretresene malhe motivov iz zgodovine, klasične in sodobne fantazijske umetnosti v razponu od literature, filma, animacije do stripa, računalniških iger in popularne kulture, kar je dokaz, da so lahko sestavi že poznanega prav tako zabavni in prepričljivi, če se iznajdljivo spreminjajo njihove kombinacije in konteksti. Epski (s)trip nacionalnega pomena, skratka.

      Preberi

      1. December 2022 | Kritika, komentar

    • O literaturi, verigah in dolbenju ( 2. del )

      Cahkadzor, kongres prevajalcev ruske literature: 1.–3. oktober Erevan: 3.–8. oktober

      Urša Zabukovec

      Prvi erevanski dan, od katerega je ostal le še pozen popoldan, grem v muzej Sergeja Paradžanova. Človek sploh ni bil samo filmar, človeka je razganjalo od ustvarjalnosti: delal je kolaže iz bucik, starega papirja, etiket, cunj in cap, suhega cvetja, smeti. Umetninice prežemajo odkriti politični komentarji, posmeh in norčevanje.

      Preberi

      30. November 2022 | Esej, kolumna Poročilo refleksija

    • Skupnost, penisi in črni humor

      Iván Monalisa Ojeda, Ista štimunga, forever. Prevod Luka Pieri (Založba Škuc, zbirka Lambda, 2021)

      Nežka Struc

      Knjige, ki pripovedujejo o skupnostih, gredo pogosto v nasprotni smeri od več desetletij stare mantre, da se človeštvo fragmentira v individualne, avtomatizirane, nesrečne, zafrustrirane sebičneže_ice. Saj ne, da razpad človeške družbe ni resničen. Ampak vmes se nenehno dogajajo povezave ljudi s podobnimi življenjskimi situacijami, ki si delijo družbeni razred, življenjske nazore in podobne sisteme čustvovanja. Načeloma si ljudje, povezani v te mreže, medsebojno lahko zagotavljamo varnost in podporo.

      Preberi

      28. November 2022 | Kritika, komentar

    • Načini potovanja

      Uroš Marolt

      Angel je stopil s police z angeli. / Stvari v tej hiši se tesno naslanjajo / druga ob drugo, med seboj so povezane / kot mreža razpok v zidu.

      Preberi

      25. November 2022 | Poezija

    • Poezija kot tok, ki se nadaljuje

      Pogovor s pesnikom Primožem Čučnikom ob izidu njegove zbirke Niti v sanjah (LUD Literatura, Prišleki, 2022).

      Liu Zakrajšek

      Pesništvo zaobjema vse teme, zato ne morem pisati zares monotematskih zbirk. Težko pišem direktno o nekem družbenem problemu, ker sem v poezijo vstopil na drug način. Danes bi rekel, da gre pri poeziji za stalen tok, v katerega samo stopim. Potem lahko dolgo časa sploh ne razmišljam o njej, ampak tok se nadaljuje in na srečo sem do zdaj še vedno našel pri-stop.

      Preberi

      24. November 2022 | Intervju

    • O literaturi, verigah in dolbenju ( 1. del )

      Cahkadzor, kongres prevajalcev ruske literature: 1.–3. oktober Erevan: 3.–8. oktober

      Urša Zabukovec

      To bi bil lahko konec sveta. Ampak ne, nemogoče je, da bi tako postopali vsi. Vedno se bo našel kdo, kot denimo v Sanjah smešnega človeka, ki ne bo igral po pravilih. Ki bo prevelik grešnik. In se bo projekt idealne družbene ureditve, kot že tolikokrat, izjalovil. Literatura nas, če ne drugega, vedno znova spominja na te temeljne zakonitosti sveta.

      Preberi

      23. November 2022 | Esej, kolumna Poročilo refleksija

    • »Biti ali ne biti, to je tu vprašanje. Vprašanje že, ne pa tudi izbira.«

      Ocean Vuong: Bežen trenutek bajnosti. Prevedli Anja Zag Golob in Katja Šaponjić. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022. (Zbirka Roman)

      Jasna Lasja

      Leta 1988 rojeni ameriški pesnik in prozaist vietnamskega rodu Ocean Vuong je za pesniški prvenec iz leta 2017 Night Sky with Exit Wounds prejel nagrado T. S. Eliota in Whitingovo nagrado. Njegov prozni prvenec, Bežen trenutek bajnosti (On Earth We're Briefly Gorgeous) iz leta 2019, je bil nominiran za nagradi Carnegie Medal in PEN/Hemingway ter ameriško državno nagrado za književnost. 

      Preberi

      21. November 2022 | Kritika, komentar

    • Dnevi milosti

      Luka Benedičič

      V molku ni žalosti, ni smeha. Omet odpada. Ni druge strani: le prosojnost, prožna kot gibanica. Kdor seže noter, ne bo mogel izprati medenine iz rok

      Preberi

      18. November 2022 | Poezija

    • Senčna meja

      Helena Šuklje

      Pomislila je na travnik pri cerkvi svetega Mihaela na Barju in zazdelo se ji je, da sliši mojstra, kako se blago sklanja k njej in ji tiho pravi: »Veste, umetnost je spomin na paradiž.«

      Preberi

      16. November 2022 | Proza

    • Noč na kavču in dan na morju ali Irski bik v angleški trgovini s porcelanom

      uvodnik prihajajoče številke revije Literatura

      Tina Vrščaj

      List papirja je vabljiv kot sveža rjuha … prečist in presvet, da bi ga zapackala s polovično mislijo, z nezaokroženo mislijo, nesmislijo. Pri pisanju običajno težim k sintezi, vse se mora stekati skupaj in delci razpadle sestavljanke kar sami rinejo nazaj v veliko sliko. Res obstaja enovita podoba sveta, trden in čvrst svet, kot ga prikazujejo realisti, ki pa ga zunaj take umetnosti običajno ne moremo uzreti v vsej celovitosti. Hlepenje po smiselni totaliteti je gotovo zelo človeški in tudi ustvarjalno ploden refleks.

      Preberi

      15. November 2022 | Esej, kolumna Uvodnik

    • Živeti s kapitalizmom

      Anja Radaljac: Punčica. Litera, Maribor 2022

      Martin Justin

      Punčico, najnovejši roman pisateljice, kritičarke in esejistke Anje Radaljac, ki je pred tem izdala roman Polka s peščenih bankin (LUD Literatura, 2014) in teoretsko-literarni hibrid Puščava, klet, katakombe (Litera, 2016), otvori precej grozeč prizor. Lilit, protagonistko romana, ki živi v predelanem tovornem zabojniku na samotnem travniku ob gozdu, nekega dne na stopnicah pričaka »manjša kartonasta škatla, oblepljena z debelim rjavim selotejpom«

      Preberi

      14. November 2022 | Kritika, komentar

    • Oblike svetlobe: svetloba oblik

      Alejandro Hurtado Monarres

      Aves negras sobre mi cabeza vuelan
      sobre mi cabeza vuelan aves negras.

      Tvoje oči so kot kristal,
      ki ga osvetljuje sonce

      Aves negras sobre mi cabeza vuelan
      sobre mi cabeza: vuelan aves negras.

      In ta realnost gori
      razdrobljena… in tebe vidim.
      Zaradi tvojih oči,
      bi rad vse vedel o kristalih:
      oblike svetlobe: svetloba oblik.Preberi

      11. November 2022 | Poezija

    • Rojstvo iz smrti

      Maruša Mugerli Lavrenčič: Pravi kot, Književno društvo Hiša poezije, Ljubljana 2021 (Sončnica, vsa nora od svetlobe)

      Diana Pungeršič

      Težko bi rekli, da je Maruša Mugerli Lavrenčič napisala zbirko duhovne poezije, vendar bi tudi težko trdili, da v njej ni duha oziroma suverene pesniške duše, ki »pleza / po struni navzgor«. Ostaja le vprašanje, kam bo ta tiha pesem mravlje splezala v nadaljevanju, ko ne bo več osupla nad lastnim rojstvom, ko se bo pomirila sama s sabo, se dokončno sprejela, prepoznala in jo bodo ob bolečini in žalosti zaradi izgube nagovarjala tudi druga čustva in izkušnje.  

      Preberi

      10. November 2022 | Kritika, komentar

    • Ker se spet zanimamo za avtorje_ice

      Poročilo s festivala bralne kulture Prepišno uredništvo (24.–27. oktober 2022)

      Martin Justin

      Vsebinski del letošnjega prepišnega uredništva je tako – kot je običajno in ob tem tematskem zastavku celo pričakovano – odprl več vprašanj, kot je podal odgovorov. Vseeno pa se mi zdi, da se je, kljub naslovu »Vse je fikcija«, tekom pogovorov in predavanj pokazalo, da obstaja neka intuitivna razlika med resničnostjo in fikcijo, na katero so se navezovali tudi nastopajoči in nastopajoče.

      Preberi

      9. November 2022 | Poročilo

    • Zbrisati Snapchat ali kako ubežati potrošniški zasičenosti

      kolumna

      Lara Gobec

      Refleksno odpiranje mejlov, brezciljno scrollanje po vsebinah, ki nimajo dodane vrednosti, nas ohranjajo na površini. Tako naš dnevnik sestavljajo zgodovina brskanja po medmrežju in ohranjena sporočila na različnih komunikacijskih platformah. Drsimo v vsakdanjost, kar je udobno, in naključnost naših življenj je morda celo zanimiva.

      Preberi

      8. November 2022 | Esej, kolumna

    • Kakšna je ta scena, kakšen je ta folk?

      Jedrt Maležič: Križci, krožci Goga, Novo mesto, 2022 (Goga)

      Sašo Puljarević

      In vendar, če se vrnemo k besedilu, bi si upal trditi, da roman ponosno nosi oznako angažiranega. Kot že omenjeno: že samo pripovedno izhodišče izrazito poudarja specifičnost Giginega položaja in posega v polje družbene kritike, ki se ji ne izogne ne t. i. lezbična scena ne večina, ki omejuje pravice manjšin. A istočasno bi bilo označiti roman Križci, krožci za zgolj angažirano literarno delo krivično, saj ta okvir v celoti tudi preseže.

      Preberi

      7. November 2022 | Kritika, komentar

    • Bralec bi še

      Jelena Isak Kres in Maša Kozjek: Sonce na dlani, Mladinska knjiga

      Gaja Kos

      V primerjavi s Hišo norčij, ki nas je z zvečine štiri- ali šestkitičnimi pesmimi ob vsaki dlje časa in bolj temeljito zadržala v svetu raznolikih živalskih junakov, je poezija Sonca na dlani bolj frfotava in bežna – simpatični utrinki iz otrokovega vsakdana in bolj ali manj znanega okolja so mu prijetno blizu, a gredo tudi hitreje mimo. Kar pomeni, da ob naslednji priložnosti navijam spet za večji format in vsaj za kakšno kitico ali dve bolj na dolgo stkane pesmi. 

      Preberi

      3. November 2022 | Kritika, komentar Trampolin

    • »Knjiga mora biti sekira za zmrznjeno morje v nas.« (Kafka)

      Pogovor s prevajalcem Jernejem Županičem ob izidu monografije Daniela L. Medina Trije sinovi

      Matevž Kos

      Monografija Trije sinovi. Franz Kafka in proza J. M. Coetzeeja, Philipa Rotha in W. G. Sebalda je natančna in z obsežnim aparatom podprta študija vpliva Franza Kafke (1883–1924) na tri moderne klasike – številna njihova dela so prevedena tudi v slovenščino. Avtor, sicer germanist in komparativist, mdr. predavatelj na Ameriški univerzi v Parizu, najprej v kratkem, a detajlnem uvodu, podprtem z Bloomovo teorijo o »tesnobi vplivanja«, predstavi recepcijo Kafkovih del, zlasti v nemško govorečih deželah in anglosaškem svetu, nato pa se interpretativno loti izbranih romanov.

      Preberi

      2. November 2022 | Intervju

    • Ulica, na kateri živimo

      kolumna

      Andrej Blatnik

      To je prava môra, a stalno razmišljam o slovenskem založništvu. Cinik bi rekel, da bi kot načitan človek v tem moral razpoznati znak, da vanj pravzaprav ne sodim. Delujoči v založništvu ne reflektirajo prav veliko svojih dejanj, založništvo vidijo kot praktičen, ne intelektualen problem, pravi Michael Bhaskar v knjigi Naprava za vsebino (2013, slovenski prevod 2015) – naprava za vsebino, ki jo opisuje, je seveda knjiga. 

      Preberi

      1. November 2022 | Esej, kolumna

Izdelava: Pika vejica