4. mednarodni kritiški simpozij
Ljubljana, 30. november – 1. december 2017

Umetnost
kritike

Izključevalne/vključevalne prakse kritike

Med 30. novembrom in 1. decembrom 2017 bo v Cankarjevem domu, Trubarjevi hiši literature, Vodnikovi domačiji Šiška in Slovenskem gledališkem inštitutu potekal že četrti mednarodni kritiški simpozij, ki bo z mednarodno udeležbo odgovarjal na aktualna vprašanja, povezana z literarno kritiko, in gradil mostove med slovenskimi in tujimi literarnimi kritiki ter uredniki. Gostje iz Avstrije, Češke, Italije, Francije in Slovenije bodo predstavili svoje referate in nastopili na kritiških omizjih, na katerih bodo vzpostavili še kako potreben dialog glede aktualnih kritiških problemov ter vloge literarne kritike v današnjem času.

Kadar se pogovarjamo o kritiki, se pogosto osredotočamo na njene specifične pojavne oblike (denimo glede na specifike žanrov ali umetniških polj, ki jim pripadajo njeni objekti), pozabimo pa, da pravo izhodišče kritike ni v izbranem delu ali pripadajočem teoretskem zaledju, temveč v kritičnem mišljenju, pristopu, ki si ga pravzaprav delijo vse kritiške prakse. Zato je torej treba bolj kot o smislu samega obstoja kritike vprašati, kako bi lahko širša kritiška praksa stopila v dialog z vedno novimi izzivi svojega zgodovinskega trenutka. Kritika se namreč ne more več zapirati sama vase, temveč se mora vprašati, v kakšnem razmerju je do obstoječih družbenih problemov in premikov.

Toda kako naj se kritika spremeni ali prilagodi, da bo obenem ostala zvesta svojemu izhodišču, ki nujno pomeni tudi določeno distanco in opozicijo? Če je bila kritika tradicionalno razumljena kot konstitutivna praksa in sredstvo razmejevanja (med dobrim in slabim, med posameznimi umetniškimi polji, med ustvarjalcem in kritikom), je dandanes treba ta razmerja na novo premisliti. Hegemonsko vzpostavljanje navidezne avtonomije kritike in njena konstitutivna naloga pri vzpostavljanju homogenosti – in, posledično, diferenciranja – sta, zdi se, nemogoči (nemara celo nezaželeni), zaradi česar je kritika danes soočena z novimi vprašanji – ali naj se namesto zapiranja v izključujoči estetski elitizem posveča strategijam za odpiranje prostora in akceleracionističnim taktikam vključevanja? Si naj prizadeva za vključitev čim več različnih umetniških praks? Naj pomaga k večji slišanosti nerazumljenega in zatiranega, ali pa naj še naprej povzdiguje izključujoči ideal zaključenega in popolnega? Kako naj deluje kot pozitivna ojačitev različnih manjšinskih diskurzov, ne da bi pri tem sama podlegla pastem apropriacije? Kako naj sodeluje pri refleksiji – in pospešitvi – družbenih sprememb?

Gostje iz tujine:
Timo Brandt (Avstrija), Franca Mancinelli (Italija), John Taylor (ZDA/Francija) in Božena Správcová (Češka)

Gostje iz Slovenije:
Aljoša Harlamov, Tadej Meserko, Mojca Pišek in Maja Šučur

Organizatorji in moderatorji:
Ana Geršak, Andrej Hočevar, Aljaž Koprivnikar, Nataša Kramberger in Maja Šučur

Organizacija: LUD Literatura, Društvo slovenskih literarnih kritikov, Periskop (Berlin), Lettrétage (Berlin).

Podporniki in prijatelji projekta: Javna agencija za knjigo RS, Cankarjev dom, Mestna knjižnica Ljubljana (Trubarjeva hiša literature), Divja misel (Vodnikova domačija Šiška) in Hotel Park.

Nagovor in predstavitve referatov

Četrtek, 30. 11., 10.00–12.30 (Cankarjev dom, dvorana M1)

  1. Uvodni nagovori (Gaja Kos, Andrej Hočevar)
  2. Tadej Meserko
  3. Božena Správcová
  4. Mojca Pišek
  5. John Taylor

(nazaj na program ↑)

Predstavitve referatov

Četrtek, 30. 11., 13.30–15.30 (Cankarjev dom, dvorana M1)

  1. Franca Mancinelli
  2. Aljoša Harlamov
  3. Timo Brandt
  4. Maja Šučur

(nazaj na program ↑)

Prva debata s povabljenimi kritiki

četrtek, 30. 11., 17.00–18.00 (Trubarjeva hiša literature)

Gostje: Timo Brandt, Franca Mancinelli, John Taylor, Božena Správcová

Povezuje Andrej Hočevar.

(nazaj na program ↑)

Literarno-družabni večer

četrtek, 30. 11., 20.00 (Vodnikova domačija Šiška)

Berejo: Primož Čučnik, Andrej Hočevar, Davorin Lenko, Veronika Simoniti

(nazaj na program ↑)

Interna delavnica (samo za goste simpozija)

petek, 1. 12., 11.00-13.00

(nazaj na program ↑)

Druga kritiška debata

petek, 1. 12., 16.00–17.00 (Trubarjeva hiša literature)

Gostje: Aljoša Harlamov, Tadej Meserko, Mojca Pišek, Maja Šučur

Povezuje Aljaž Koprivnikar.

(nazaj na program ↑)

Tretja kritiška debata

petek, 1. 12., 18.00–19.30 (Slovenski gledališki inštitut)

Gostje: Matej Bogataj, Petra Vidali, Ana Perne

Povezuje Ana Geršak.

(nazaj na program ↑)

Kritičarke

Timo Brandt (1992) se je rodil v Düsseldorfu. Od leta 2014 študira jezikovne študije na Dunaju. Od leta 2015 je eden od urednikov pri Jenny. Od leta 2016 piše kritike za fixpoetry.com, signaturen-magazin.de in nekaj drugih revij. Poezijo in eseje je objavil v revijah Bella Triste, Still, Matamorphosen, Seitenstechen in nekaj antologijah. Leta 2017 je izšel njegov pesniški prvenec Enterhilfe fürs Universum pri založbi offenes feld. Gost rezidence Prosanova 17.

Aljoša Harlamov (1983, Ptuj) je urednik leposlovja na Cankarjevi založbi, publicist in pisatelj. Leta 2016 je doktoriral iz slovenskega modernističnega romana na Oddelku za slovenski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z doktorsko disertacijo Slovenski modernistični roman. Do leta 2016 je deloval kot literarni kritik in leta 2014 za svoje delo prejel Stritarjevo nagrado. Je glavni urednik revije Mentor in urednik spletnega portala AirBeletrina. Avtor romana Bildungsroman (Litera 2009).

Franca Mancinelli (1981) je izdala dve pesniški zbirki (Mala kruna, Manni, 2007) in Pasta madre (Nino Aragno, 2013), izbor iz katere je bil objavljen tudi v antologiji Nuovi poeti italiani 6, ki jo je uredila Giovanna Rosadini (Einaudi, 2012). Njene pesmi so vključene v številne antologije, med drugim XIII Quaderno italiano di poesia contemporanea (ur. Franco Buffoni, Marcos y Marcos, 2017). Kot kritičarka piše za revijo Poesia in druge. Je v uredniških odborih revij Smerilliana, Argo – annuario di poesia in bloga Interno poesia. Njene pesmi so bile prevedene v številne jezike. Trenutno pripravlja knjigo kratke proze.

Tadej Meserko je samostojni ustvarjalec v kulturi, posveča se predvsem pisanju kriti in esejistike, veliko pozornosti pa namenja tudi kulturnopolitičnim temam. Objavlja v medijih, kot so časnik Delo, Radio Slovenija, Radio Študent, Literatura, Apokalipsa in drugod. Je podpredsednik Društva slovenskih literarnih kritikov, pri ministrstvu za kulturo je član Dialoške skupine za samozaposlene v kulturi, pri Društvu Asociacija pa je strokovni sodelavec za samozaposlene v kulturi.

Mojca Pišek (1985), diplomirala iz primerjalne književnosti in novinarstva. Članica kulturne redakcije Dnevnika od leta 2007; področja dela: kulturno novinarstvo, raziskovalno novinarstvo, komentar/kolumna in kritika na področju umetnosti. Objavljanje literarnih kritik, mnenj in esejev v specializiranih kulturnih revijah in na strokovnih simpozijih. Mentorsko in uredniško sodelovanje z avtorji v sklopu literarnih delavnic LUD Literatura in projekta Drugo mnenje Društva slovenskih literarnih kritikov. Leta 2012 prejemnica Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, leta 2014 prejemnica nagrade čuvaj/watchdog za debitantko leta, ki jo podeljuje Društvo novinarjev Slovenije.

Božena Správcová (1969, Praga) je objavila šest pesniških knjig (nazadnje Strašnice, 2013), dve prozni knjigi (nazadnje Častilce krogov, 2016) in dve knjigi intervjujev; je nosilka nagrade Jiří Orten za leto 1996 in nagrade Fundacije literarnega sklada leta 2016. Od leta 1993 do 2012 je delala kot urednica literarnega časopisa Tvar, za katerega je napisala vrsto esejev, literarnih kritik in recenzij ter intervjujev s češkimi pesniki, pisatelji in kritiki. Od leta 2013 dela za različne založbe.

Maja Šučur (1989) je literarna kritičarka in kulturna novinarka časopisa Dnevnik. Za literarne kritike, ki jih objavlja še v revijah Literatura in Dialogi ter na spletnem portalu ludliteratura.si, je letos prejela Stritarjevo nagrado. Redno moderira in organizira literarne dogodke, denimo kritiške debate na mednarodnem Srečanju pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije Pranger. Od leta 2014 je koordinatorica Društva slovenskih literarnih kritikov, kjer bdi tudi nad podeljevanjem nagrade kritiško sito in organizacijo mednarodnega kritiškega simpozija.

John Taylor (1952) je ameriški pisatelj, kritik in prevajalec, ki že dolgo živi v Franciji. Njegovi eseji so bili zbrani v treh zvezkih Poti k francoski literaturi (2004, 2007 in 20011), V srce evropske poezije (2008) in Popotovanje po evropski poeziji (2015). Prevaja iz grške, italijanske, posebej pa francoske poezije (Jaccottet, Dupin, Calaferte, Jourdan, Tappy, Chappuis, Voélin, Perros. Izdal je devet zbirk poezije in kratke proze, nazadnje If Night is Falling (2012), The Dark Brightness (2017) in Grassy Stairways (2017).

Javna agencija za knjigo RS dslk 3poz+ CD CMYK logo_2_b-01-300x86 lettretage thl logo-hotel-park