Malo za šalo, malo za res bom začela s kritiko projekta, ki ga je pred časom zastavil eden izmed naših današnjih gostiteljev, Društvo slovenskih literarnih kritikov, in ki se mu reče Drugo mnenje. Za nepoučene, društvo je avtorjem, ki nameravajo kmalu izdati knjigo, ponudilo, da si izberejo enega od kritikov kot urednika oziroma sourednika svoje knjige.Preberi

Naj kar za začetek razširim na hitro in na pamet izbrani naslov in postavim tezo, da so z vrednotami in njihovimi vsakokratnimi aplikacijami, torej z vrednotenjem, skoraj le težave. Te zagate mi, zainteresirani za kritiko in večinoma njeni pisci, morda najbolj opazimo na primeru literarnega vrednotenja. Redko se zgodi, da nabor in izbor naših kolegov, ki jih povabijo v katero od žirij za vse bolj številne literarne nagrade, popolnoma sovpade z našim lastnim, redko se nam zgodi, da naše sedenje v kateri od žirij vsaj kateri od kolegov pohvali kot zgleden primer trdne in nevpletene presoje, da s svojim tihim odobravanjem ali celo napol sramežljivo in na glas pove, da se z izborom strinja.Preberi

Kritištvo: dejanje kritiziranja ali posredovanja mnenja o kvaliteti ali vrednosti nečesa; predvsem posredovanje nenaklonjenega mnenja; iskanje napak, graja … Veda o ocenjevanju kvalitete in značaja literarnega ali umetniškega dela …

– Angleški slovar Oxford

Zadnjih nekaj desetletij je področje sodobne inovativne poezije na bliskovit in neustavljiv način pokazalo dva medsebojno povezana, dopolnjujoča se fenomena, fenomena, ki poezije nista samo na novo definirala, kar je tematika nekega drugega referata, temveč sta celo spremenila lastnosti in funkcijo sodobnega literarnega kritištva.Preberi

Najprej bi povedala, da mi je izredno všeč, da se ta simpozij imenuje »Umetnost kritike«, saj beseda »umetnost« tukaj ne implicira zgolj tega, da je pisanje kritik umetniško delo, temveč tudi to, da je kritika kot vsaka druga oblika umetnosti zelo osebna stvar. Kritika ne more ubežati lastni subjektivnosti, prav tako pa ne sme drugim vsiljevati lastnih subjektivnih meril in stališč pod krinko neke objektivnosti. Na to dejstvo opozarja tudi Svetozar Petrović, ko pravi, da »moramo kritikoPreberi

Imperativ tržne uspešnosti je poglavitni imperativ potrošniške družbe, iz česar sledi, da je osrednje vodilo stremljenje k množični potrošnji tržnega produkta, pri čemer pa ni odveč poudariti, da gre za skrajno splošen imperativ, ki ne izvzema niti umetniških trgov, s tem kajpak tudi literarnega ne, kar pomeni, da je tudi na knjižnem trgu vse pomembnejše vprašanje dostopnosti produkta. Vse bolj pomembno je, skratka, kako lahko literarni produkt široko bralsko publiko nagovori. Dostopnost se v literaturi meri z vse bolj uveljavljanimPreberi

  (a) O referenčnemu prostoru – Avstrija

Izhajam iz tega, da ne obstaja avstrijska literarna kritika, o kateri bi lahko govoril, ker pač ne obstaja avstrijska literatura. Obstajata pa literarna kritika in literatura nemškega govornega področja. 

Pred davnimi časi, torej nekje do leta ’89 ali največ ’95, je še obstajal prepoznaven avstrijski trg, ki je vseboval vse, po čemer je Andrej Hočevar v svojem vabilu na simpozij spraševal: v prvi vrsti enotni diskurz, ki je deloval bolje in na drugačen način in ne zgolj kot medij zaporedno navrženih, naključnih mnenj, nato pa še: kulturnopolitična relevantnost.    Preberi

Pred nekaj leti je v čeških literarnih revijah potekala diskusija o kritičnem stanju češke književnosti, ki se je v kratkem prelevila v debato o krizi književne kritike in spreminjajoči se (ali že spremenjeni) vlogi, identiteti in situaciji književnega kritika. Predstavljam si, da se s podobnim položajem soočajo tudi v drugih državah. V lokalnih literarnih in kulturnih revijah je kot posledica teh razkropljenih člankov izšlo nekaj izdaj, ki so se podrobneje osredotočile na to temo. V anketi revije A2, ki so jo izvedli leta 2014, so povprašaliPreberi

Ko sem leta 1999 v uvodniku revije Sodobnost razmišljal o sodobni slovenski literarni kritiki, sem tovrstno početje iztekajočega se desetletja označil takole: »Gre za razmeroma nevznemirljive observacije, namenjene ožji literarni publiki in mnogokrat povezane z osebnimi odnosi med avtorji in kritiki.« Na vprašanje, ali sta literarno ustvarjanje in literarna kritika med sabo v tvornem razmerju, pa sem si odgovoril: »Še nikoli v sto petdesetih letih ni bilo naše pisanje o literaturi tako plodovito in hkrati tako daleč od svojega košatega drevesa«.Preberi

Prispevki drugega dneva (poročilo s prvega dneva je tukaj) simpozija so bili nekoliko udarnejše narave. Prav tako se zdi, da so prevpraševali predvsem samo strukturo kritike in njenega idejnega, pa tudi ideološkega ozadja, manj pozornosti pa so namenili sami naravi določenih kritiških prostorov. Lahko bi zatrdil tudi, da so bili nekoliko aktualnejši.Preberi

Trditev, da je kritika v krizi, je iz (bržkone) resne zaskrbljenosti postala krilatica, ki je vsakič znova izgovorjena v defetistični in ponavljajoči se maniri. Pravzaprav je prišlo tako daleč, da ob njej v kratkem verjetno ne bomo več niti trznili (če se nam to sploh še dogaja).Preberi