To besedilo se je začelo drugače, z nekim drugim stavkom. Ne spomniš se, s katerim. Tvoj spomin, oziroma tvoj delovni spomin, je odšel s tistim, ki je pred dobrim mesecem dni vdrl v tvoje stanovanje in iz njega odšel s prenosnikom, ki nikoli ni doživel bekapa. Kopije, zaledje, rešilno mrežo in kar je še tega si delajo ljudje, ki znajo svojo prihodnost racionalno dobroPreberi

Te dni je zame Tomaž Šalamun živ skozi glas, stišan glas na številnih posnetkih, tako da se trudim jasno slišati, razumeti, kaj mi je povedal, vrtim nazaj, še enkrat poslušam … mehek, stišan glas … Tomaž. Del nekega pogovora, posnetega decembra 2010, delim z vami. Pri transkripciji zvočnega zapisa Tomaževih odgovorov sem sledila njegovemu naravnemu govornemu ritmu, specifiki njegovega govora, glasu, npr. zamolkom, ponovitvam.Preberi

Kakšna bi bila poezija v naši zakotni državici, če ne bi bilo Tomaža Šalamuna? Po Kosovelu je Šalamun definitivno tisti ultimativni slovenski pesnik, ki je sfural svojo pesniško pot do konca in pri tem ostajal zvest lastni viziji pisanja, pomenu poezije v moderni dobi ter življenja znotraj in zunaj te poezije. Tega, da je najbolj prevajan slovenski pesnik in da je s svojo unikatno, neponovljivo poetiko vplival na več generacij pesnikov ter umetnikov, najbrž ni treba posebej poudarjati.Preberi

Slovenskih avtorjev, ki so se odločili, da bodo za čas dogajanja v svojem romanu določili sredino dvajsetega stoletja, je, milo rečeno, veliko. Morda bi bilo celo na mestu narediti seznam vseh tovrstnih tekstov in jih nato razdeliti v različne skupine (denimo s predvojno, vojno in povojno tematiko) in ob tem upoštevati vse možne kombinacije. Znotraj teh skupin bi nato določili še kraj dogajanja, ki je največkrat omejen na današnjo Slovenijo in bližnjo okolico, temu paPreberi

Iz zvočnikov se je razlegala Azra: anarhizam mi je bio u krvi, svi na barikade / sanjao sam kako vode proletere mlade / a danas doktore pomozi mi / teško mi je, vjeruj mi, / što da radim bez akcije po čitavi dan? Pesem nas je takoj uvedla v problematiko možnosti in nemožnosti družbenega boja in nas v klubu Cankarjevega doma, nenavadno elitnem okolju za dogodek, ki ga je organizirala Paraliterarna organizacija IDIOT, spomnila naPreberi

Najnovejša zbirka pesnika in gledališčnika, dramaturga, profesorja, kritika Blaža Lukana se po sporočilnosti uvršča med najbolj družbeno-angažirane pesniške stvaritve zadnjega časa pri nas. Svoje apelativnosti niti malo ne skriva, brezsramno, domala brezkompromisno pričakuje pozornost – terja jo že v naslovu, Pričakujem pozornost. – in pika, bi lahko rekli. Pika torej tokrat tudi na naslovnici, ne zgolj v naslovu vsake posamezne pesmi zbirke, kot smo bili priča v zbirki Sentence o dihanju. To preprosto ločilo, kiPreberi

Mojca Pišek piše v Literaturi 276 (junij 2014, letnik XXVI) o času, ko se je odrekla slovenski poeziji:

»Zdelo se mi je, da ne glede na to, koga berem, ves čas berem istega pesnika. Da berem čisto preveč zares mlade poezije. Da so si vsi ti mladi pesniški glasovi podobni kot jajce jajcu. Da so vsi po vrsti brez preteklosti in prihodnosti. Brez spomina. Stvari so prazne. V njih ni nič. Kakor da so plod, za katerega ob podrobnejši inšpekciji vse bolj kaže, da je jalov.«Preberi

Po razpravi, ki se je odvila v Trubarjevi hiši literature z naslovom Srečko Kosovel – čudež brez totala, bi bilo najbolj smiselno iti na kavo. In tako prežvečiti/razredčiti neprijetnost, ki jo je insceniral Aleš Berger nasproti urednici Zbranih pesmiSrečka Kosovela – Neži Zajc. Nabor povabljenih gostov – Katja Perat, Aleš Berger, Igor Grdina, Neža Zajc in moderator Andrej Koritnik je bil sicer dovolj mnogoter, da je obljubljal uravnoteženo debato, toda kerPreberi

V ponedeljek zvečer sem v zadnjem trenutku prispel v Kino Šiška (kdo bi si mislil, da zamudniške trole lahko delajo čudeže) in se naposled znašel v veliki dvorani, ki je bila skoraj nabito polna. Ko sem vseeno začuda dobil prost sedež v prvi vrsti in se razkomotil, nisem imel pojma, kaj pričakovati od tedanjega premiernega dogodka – Svetlana Makarovič v tandemu z Zlatkom Kaučičem v literarno–glasbenem performansu, naslovljenem malce pretenciozno Horror Mundi/Groza sveta. Vedel semPreberi

Delo pesnice in pisateljice, prevajalke, esejistke, literarne kritičarke ter znanstvenice, urednice in založnice Stanislave Repar Slovenka na kvadrat je v istoimenskem kabaretu zdaj doživelo še svojo odrsko postavitev. V knjigo je v enem končnih intervjujev integrirana sled avtoričine avtopoetike: »Preprosto, zame niti literarne zvrsti ne delujejo dovolj avtoritativno oziroma omejujoče, prav nasprotno: odmik, razpoka, razcep v notranji strukturi besedila, oblikovalski, tudi žanrski upor – to je moj ›vzorec brez vzorca‹, izziv zame.« Ravno ta principPreberi

V dokaz, da ima poezija s svojo varljivostjo še vedno svojo moč, za začetek tale anekdota. Ko smo 17. oktobra v Le Petit Cafeju čakali, da nas avtobus odpelje na podelitev Jenkove nagrade v Medano, je Irena Novak Popov, članica žirije, prosila eno izmed nominiranih pesnic, Katjo Gorečan, za ogenj, da bi si prižgala cigareto. Glede na to, da subjektinja njene zbirke Trpljenje mlade Hane poleg tega, da si kar naprej grize nohte, veliko kadi,Preberi

»Ako govorimo o propadu Evrope, mislimo na
propad razpadajočega kapitalizma, ki sicer še
skuša z vsemi sredstvi kraljevati po Evropi,
ki pa bo kakor vsaka krivica moral v teku let
propasti.«

Po nedavnem izidu Kosovelovih aforizmov in pesmi, zbranih v zbirki #Pravica, so nam pri založbi Sanje ponudili novo zbirko, tokrat pesnikove poezije in poezije v prozi, zbrane pod ponovno zelo aktualnim in v duha časa vpetim naslovom #Človek (Milijoni umirajo, a Evropa laže).Preberi

Letos se je v Medani od 28. do 31. avgusta že četrto leto zapored odvil festival (založbe) Sanje: Dnevi knjige in vina. Da se čas literarnih večerov, glasbe in otroškega programa nezadržno bliža, ni bilo nikjer prav vidno reklamirano; no, v Novi Gorici sem videla plakat, ki pa po velikosti ni konkuriral ostalim »vikend-dogodkom« (ne govorim o jumbo plakatih). Poletne plohe so minile, sčasoma se je zjasnilo in večer se je zdel primeren za obisk Gradnikove domačije v Goriških Brdih.Preberi

Ptuj se je za nekaj dni ponovno malo za hec malo zares prelevil v svetovno prestolnico poezije. Ni namreč kar tako, da se po ozkih uličicah malo zaprašenega podravskega mesteca potikajo pesniki svetovnega kova in da se v domačih atrijih, kafičih in vinskih kleteh odvijajo pesniška branja, prepleta več jezikov, gnetejo tolmači, tečejo živahne razprave in, navsezadnje, da ulice vrvijo od spremljevalnega programa, ki se na koncu dneva ›orgiastično‹ zaključi s koncertno točko kakšnega zaPreberi

»Nobena doba še ni bila tako velika po svojih
vprašanjih in tako bedna po svojih odgovorih,
kakor je naša.«

In nobenemu pesniku še ni uspelo bolje v pojem zaobseči današnjega duha časa, kakor je to pred približno devetdesetimi leti uspelo Srečku Kosovelu. Tako kot je Nietzsche na koncu 19. stoletja preko svojih tekstov pripovedoval zgodovino neke prihodnosti, tako je tudi Kosovel na začetku 20. stoletja na nekaj podobnega opozarjal preko svoje poezije. Tako eden kot drugiPreberi

Preden si pobliže ogledamo bogato revijalno bero na področju literature in literarne vede na Slovenskem, ne bo narobe, če na grobo začrtamo idejno platformo splošnega pogleda na književnost tu in zdaj. Živimo v presenetljivo konservativnih časih kulturne retradicionalizacije in se na skoraj vseh področjih družbenega delovanja srečujemo pretežno z reciklažami davno preživetih meščanskih ekonomskih in ideoloških vzorcev, vsaka kritična misel o pravi emancipaciji in napredku pa pod vplivom te ali one spontane filozofije naleti naPreberi

Prvi večer letošnjih Trnovskih tercetov je otvoril Marko Matičetov s pesmimi iz nove zbirke, ki bo kmalu izšla pri hišni založbi. Matičetov je navidez mirno in v celoti na pamet zdeklamiral kopico krajših pesmi iz dveh strogo zaokroženih ciklov. Toda njegov počasni ritem, ki je kljub vsemu puščal vtis ujetosti v nekakšno zateglost, nemara ni najbolje zadel notranjih poudarkov njegove lapidarne poezije. Boljše od pesmi z bivanjsko dialektiko so bile pesmi iz cikla Brazilija, kiPreberi