Arhiv prispevkov z oznako Rusija (14)
Andrej Hočevar
Kulturno izobraževanje je nujno za konsolidacijo srednjega razreda, ki v kontekstu Rusije ne predstavlja dejstva, temveč predvsem uganko.
Preberi15. oktobra 2019 | Esej, kolumna
Andrej Hočevar
Ni presenetljivo, če v takšni klimi uspeva predvsem razočaranje, ki vodi v apatijo, zaradi nje pa problemi niso vidni bodisi se z njimi ne želi nihče ukvarjati, razen seveda tistih, ki jih povzročajo.
Preberi8. oktobra 2019 | Esej, kolumna
Andrej Hočevar
Meja, ki loči cenzuro od dekoruma in politične korektnosti, je res tanka, in Rusi si očitno zelo prizadevajo, da bi ostali na pravi strani.
Preberi1. oktobra 2019 | Esej, kolumna
Andrej Hočevar
Na ozadju miselnosti, da hočemo za mlade samo najboljše, so mladi lahko hitro tarča ideologije, medtem ko so lahko odrasli za nekaj dobrega prikrajšani – verjetno si tudi odrasli zaslužijo dobro literaturo, ki ni niti omejena na enega samega kanoniziranega avtorja niti ni vzniknila iz hipnih potreb potrošništva.
Preberi24. septembra 2019 | Esej, kolumna
Andrej Hočevar
Ambicija se iz strahu vedno znova poveže z izbranim ideološkim izgovorom, in to na račun dobrega stavka, za katerega ni potreben samo trud, temveč tudi pogum.
Preberi17. septembra 2019 | Esej, kolumna
Andrej Hočevar
Kjerkoli se že znajdeš, se številni pogovori začnejo (ali končajo) z navidez nedolžnim vprašanjem, bržkone edinim, ki ga znajo v angleščini postaviti tudi tisti, ki angleško sicer sploh ne govorijo. Od kod si.
Preberi10. septembra 2019 | Esej, kolumna
Andrej Hočevar
»Jaz sem bržkone edini, ki si vas drznem popeljati na večerni ogled tega parka,« je z zanosom razlagal Paša Andreev, neuradni nočni župan, preden smo se podali v temačne globine Parka Prijateljstva narodov.
Preberi3. septembra 2019 | Esej, kolumna
Andrej Hočevar
Redko slišimo čiste zvoke. Praviloma se zvok vedno nahaja v kontekstu, posebej v mestih. Tukaj lahko opazujemo ne le harmonije, temveč tudi konflikt zvokov. V tem je nekaj skupnega s poetičnimi zvoki, zato v poeziji zvok sam po sebi ne deluje. Pesem nastaja le iz konteksta zvokov, tako kot tudi zvočna slika mesta.
Preberi7. decembra 2018 | Intervju
Urša Zabukovec
Resničnosti ne moremo sprejemati brez interpretacije.
Aleksej Losev
Verjetno poznate tisto anekdoto, ko na sestanku v zvezi z ustanovitvijo filozofske knjižnice dialektičnega materializma podaniki poročajo Stalinu:
»Josif Visarionovič, imamo še enega idealista, Alekseja Loseva …«
»Pa drugi?«
»Drugi so vsi materialisti, Josif Visarionovič …«Preberi
14. februarja 2017 | Esej, kolumna
Aljaž Krivec
V lanskem letu je v zbirki Novi pristopi (LUD Literatura) izšla strokovna monografija Draga Bajta z naslovom Kar je Sonce za Luno, to je Rusija za nas, podnaslovljena Kaj je socialistični realizem. Že ko sem izvedel za njen izid, se je v mojo zavest zapisala kot intriganten naslov v domačem prostoru literarnih ved. Še najbolj bržkone zato, ker gre za delo, ki si vprašanja o tem fenomenu zastavlja dolgo po njegovem zatonu, v času, ko nam beseda socrealizem še največkrat služi kot svojevrstna žaljivka,Preberi
31. januarja 2017 | Intervju
Urša Zabukovec
Dostojevski nikoli v življenju ni bil v Andaluziji. Bili pa so tam njegovi junaki: na vročih ulicah Seville, kjer je zrak prežet z vonjem po lovorju in limonah, se srečata Jezus Kristus, Gospod v človeški podobi, in kardinal veliki inkvizitor. Kristus, ki ga množica takoj prepozna, obudi v življenje mrtvo deklico, nakar ga kardinal zapre in mu v ječi postreže z znamenitim monologom o človekovi zasužnjenosti in svobodi. Pesnitev o velikem inkvizitorju iz Bratov Karamazovih je literarna mojstrovina; edino, kar Dostojevskemu lahko očitamo, je nepoznavanje realij: na »vročih ulicah« Andaluzije je namrečPreberi
21. junija 2016 | Poročilo
Urša Zabukovec
Začetek marca je bil za Rusijo posejan s pomembnimi datumi. Drugega marca je Mihail Gorbačov praznoval 85 let, kar je enajst let več, kot jih je imela Sovjetska zveza, ki jo je skušal reformirati konec osemdesetih. Peti marec je dan obletnice smrti Josifa Visarionoviča Džugašvili, to je Stalina. Popularnost generalissimusa v ruski družba vztrajno raste nekje od leta 2005 naprej, prisoten je v političnem in družbenem diskurzu, postavljajo se mu novi spomeniki. Osmi marec pa je – sicer mednarodni – dan žena,Preberi
16. marca 2016 | Esej, kolumna
Literarno-umetniško društvo Literatura, Tomšičeva 1, 1000 Ljubljana
predsednica: Tina Kozin
ludliteratura@yahoo.com, tel. 01/251 43 69 ali 01/426 97 60
ID za DDV: SI62575694, matična številka: 5686750000
Uradne ure: ponedeljek od 11h do 12h, sreda od 11h do 12h, četrtek od 11h do 13h.
O mediju in pogojih sodelovanja
Navodila za pošiljanje prispevkov
Splošna pravila in pogoji nagradnih iger
© avtorji in LUD Literatura www.ludliteratura.si
Elektronski medij www.ludliteratura.si podpirata Ministrstvo za kulturo RS in Javna agencija za knjigo RS.
Izdelava: Pika vejica