Treba je priznati, da naslov in naslovnica obetata. Prav tako vezni list, notranja naslovnica in likovna in tehnična oprema nasploh. Krokodilščine so skupen projekt kreativnega para, ki si je zamislil zgodbico o krokodilih, naseljenih v odtočne kanale velikega mesta. Štorija je preprosta – več krokodilov dobi nepodpisano vabilo na zabavo, kar seveda zastavi vprašanji, kdo in kaj praznuje. Bralec spozna nekaj krokodilov med različnimi, bolj in manj zabavnimi oziroma domiselnimi opravki, na koncu se razkrije,Preberi

Nozozemske pisateljice Hanne Kraan se bodo nekateri bralci morda spomnili po njeni čavknjeni čarovnici iz leta 2011, pa tudi če ne, nič hudega, Vrisk je itak poglavje zase. Veveriček se nekega dne naseli v vrtu (torej – na drevesu v vrtu, seveda), kjer mu družbo delata kos Koko (na sosednjem drevesu, kajpada) in krota Šoba (pod drevesom, se razume), pa tudi človeška družina, ki živi v hiši na vrtu in po Vriskovem mnenju počne mnogePreberi

Čeprav je menda raje pisala za odrasle in je za otroke ustvarjala predvsem za zaslužek, si je angleška pisateljica Edith Nesbit (1858–1924) ime ustvarila predvsem kot mladinska avtorica in celo postala vzor mnogim mladinskim avtorjem dvajsetega stoletja. Nekaj njenih del že imamo prevedenih v slovenščino, vsekakor pa bo bralca razveselil tudi najnovejši prevod otroškega romana Pet otrok in Peskodlak. Pet otrok so dva fanta, dve deklici in njihov mali bratec, Peskodlak pa starodavno bitje, nagnjenoPreberi

»Ravnaj tako kot bambus, ki se v vetru in nevihtah upogne, vendar se potem dvigne in zravna.« Tako je pravila mati sinu, ki je zrasel do dveh metrov štirideset. Prav tako ga je učila, da je beseda iz srebra in molk iz zlata. Modra je bila mati in modra je ilustrirana knjiga baskovskega pisatelja Zubizarrete. Modra na način preprostih ljudskih modrosti, predvsem pa topla, prijazna in umirjena, pa čeprav se v njej godijo tudi groznePreberi

V dokaz, da ima poezija s svojo varljivostjo še vedno svojo moč, za začetek tale anekdota. Ko smo 17. oktobra v Le Petit Cafeju čakali, da nas avtobus odpelje na podelitev Jenkove nagrade v Medano, je Irena Novak Popov, članica žirije, prosila eno izmed nominiranih pesnic, Katjo Gorečan, za ogenj, da bi si prižgala cigareto. Glede na to, da subjektinja njene zbirke Trpljenje mlade Hane poleg tega, da si kar naprej grize nohte, veliko kadi,Preberi

V petek, 18. oktobra. 2013, se je ob izidu druge pesniške zbirke Anje Golob v Knjigarni Behemot odvilo svojevrstno branje; tour de force, kjer je pesnica svojo pesniško zbirko Veso v zgibi prebrala v celoti, kar pomeni zanimiv primer literarnega večera, kot ga pri nas običajno nismo vajeni.Preberi

Če si zdravnik, verjetno nimaš težav s smislom svojega dela: reševati in daljšati življenja je, v večini primerov, nujen predpogoj za to, da so ta življenja dobra. Če si programer, oblikovalec, glasbenik … je tvoje delo nekoliko manj utemeljeno s temeljnimi človeškimi potrebami, a je po tebi vseeno dovolj povpraševanja in te za tvoje početje šušteče potreplja trg. Če si literarni kritik ali, pogosteje, kritičarka, si v težavah. Nikoli ne bo nihče zavpil: »Hitro! Tukaj potrebujemo kritika!«, pa tudi v področje storitev se kritiško pisanje ne uvršča.Preberi

3. c je bil do pred kratkim povsem običajen razred. Ampak potem, nekega dne, so ga trojčki Lajoš, Maroš in Pišta obrnili na glavo – skoraj dobesedno. No, učilnico so s tleski prstov kot bi mignil spremenili v kopališče, pa v drsališče, pa v živalski vrt, pa v prostor za taborjenje s pravim tabornim ognjem na sredi in še kaj bi se našlo. Učilnica, ki postane kopališče, seveda pri priči namesto hrama učenosti postane zabaviščePreberi

Tine in Bine! Spet! Ja, točno tako, tista dva hecna brata z izumiteljsko žilico! Tokrat v nekoliko bolj obsežni slikanici (glede na predhodno, Tine in Bine – Nori izumi, je namenjena malce starejšim otrokom) zahvaljujoč svojemu kot britev ostremu umu pred pogubo rešujeta kar celotno vesolje. Napeta zgodba, v kateri seveda ne manjka Tinetovih in Binetovih genialnih idej in izumov, je kot nalašč za vse, ki vas zanima prostranost vesolja – nevarna, zagonetna in hkratiPreberi

Avtorska slikanica Mavrična maškarada je prvenec magistre filozofije in doktorice sociologije Alenke Spacal. Novih imen na sceni se bralec vedno razveseli, njihovih del pa se loti s posebnim zanimanjem in z veselim pričakovanjem. Glede pričakovanj – sam naslov slikanice bi lahko obetal precej pogosto temo otroške literature, torej maškarado, pač živopisno. Ampak ko knjigo dejansko odpremo, ugotovimo, da se avtorica v njej loti vse prej kot pogoste teme – vprašanja spolov. To je sicer njenaPreberi

Razne copre rade skačejo po otroških knjigah, pri nas recimo po knjigah Ide Mlakar. Te, o katerih bo tekla beseda, prihajajo z Nizozemske, coprajo pa tako, da ene stvari spreminjajo v druge. Recimo drevesa v kamne. Ali divje svinje v navadne kostanje. Ampak en šment je z njihovim copranjem, ker so na koncu tedna na istem kot na začetku, v svojem gozdu imajo žabe, zajce, divje svinje, navadne kostanje, drevesa in kamne, kakorkoli že obračajo,Preberi

Sama naslovnica ni ravno lovilec oči, zato pa notranjost izgleda precej bolj obetajoče – na hitro vržen pogled razkriva živahnost v barvi in dogajanju. Mimogrede, delitev dela med na naslovnici navedenima avtorjema Matjažem in Jeleno Bertoncelj je sledeča: on je pisal in risal, ona barvala. Ampak bolj natančen pogled vendarle razočara, nikakor ne v celoti, deloma pa že, čeprav je v tem primeru morda to v veliki meri stvar pričakovanja. Po uvodnih besedah sem siPreberi

V okviru treh večerov, imenovanih Ljubezen v pismih, smo si lahko v Slovenskem mladinskem gledališču ogledali Pisma Nori, Pisma Théu in Pisma Joži. Prvi od teh večerov je ponudil »ugledališčenje« pisem, ki jih je James Joyce pošiljal svoji življenjski sopotnici Nori Barnacle, drugi večer pisma, ki jih je Vincent van Gogh pošiljal bratu Théu, tretji pa tistih, ki jih je Slavko Grum pošiljal svoji izvoljenki Joži Debelak. Tukaj se bom osredotočil na pisma literarnih avtorjev, torej Pisma Nori in Pisma Joži, saj so ravno zaradi njihovega avtorstva za nas tukaj najbolj relevantna.Preberi

Kratkozgodbarstvo Mirane Likar Bajželj je dobro poznano. Sobotne zgodbe so bile uvrščene med četverico finalistov za nagrado Fabula in bile nominirane za prvenec leta. Tudi pred izdajo knjige je bilo njeno pisanje sprejeto z odobravanjem in počaščeno z zmago na festivalu mlade literature Urška ter z Onino nagrado. Dobila je še nagrado spletnega portala Airbeletrina za kratko zgodbo. Te podatke navajam, ker se zdi, da je avtoričino pripovedovanje zgodb všečno tako zaPreberi

Festival Fabula se bo tokrat od 27. februarja do 9. marca 2013 v Ljubljani odvijal že deseto leto zapored. Programa festivala, ki o sebi govori v raznoraznih presežnikih, na tem mestu nima smisla predstavljati, saj je preobširen. Povem naj le to, da tudi letos na njem ne manjka znanih obrazov tuje in domače literarne scene ter da je letos osrednji fokus festivala Mitologija: ključ do razumevanja preteklosti ali pogled v prihodnost? Naj pa zato kakšno besedo več namenim »slavnostni otvoritvi festivala«, ki v bistvu označuje literarni večer z Eduardom Sánchezom Rugelesom.Preberi