Za T. S. Eliota se v Votlih ljudeh konec sveta ni zgodil s pokom, temveč s hlipanjem. Tudi v najnovejši zbirki kratkih zgodb Toma Podstenška s pomenljivim naslovom Zgodbe za lažji konec sveta smo – razen zaključnega teksta – daleč stran od velikega, apokaliptičnega poka, srečujemo se predvsem s posamičnimi, individualnimi kataklizmami, z besedili, ki svojih likov ne spodnesejo v veliki eksploziji, ampak deluje, kot da so posrkani v neki kaotičen, nenaden trzljaj, ali jih morda pokosi banalna rutina (lastnega življenja) ali pa jih izniči bizarna situacija.

Selišča, gobišča, rečišča, sečišča, sončišča, zgoščišča, središča, zidišča, gnezdišča, mejišča … Ob tem seznamu se ne zavemo le tega, kako bogat jezik je slovenščina, temveč tudi zanimive lastnosti besed, ki se končajo na -išče, da določajo neki širši prostor ali skupek. Selišča, peta pesniška zbirka Kristine Kočan, tako že z naslovom priklicujejo množico asociacij in mnogoterih pomenov, ki se bodo razpirali med stranmi, sporočajo pa tudi to, da lahko pričakujemo premišljeno igro z jezikom.

Nezakonita melanholija je tretja zbirka za objavo v slovenščini napisanih tekstov Carlosa Pascuala, »počasnega turista« iz Mehike, ki je, kot pravi sam, Ljubljano najprej želel uporabiti kot izhodišče za raziskovanje Vzhodne Evrope in Balkana, potem pa se je tu ustalil, začel pisati za slovenske časopise in ustanovil svoje neodvisno gledališče. Njegove tekste smo v prevodih Mojce Medvedšek tako lahko najprej brali v Delu, Dnevniku, Literaturi, Sodobnosti in drugih revijah, nato pa so bili izdani še v samostojnih zbirkah: pred Nezakonito melanholijo sta izšli še zbirki O služkinjah, visokih petah in izgubljenih priložnostih (LUD Šerpa, 2015) in Debeli zidovi, majhna okna (Cankarjeva založba, 2017).

Me too je verjetno eno najpomembnejših družbenih gibanj zadnjih petih let. Zato ni čudno, da ob vsaki dobri stvari, ki jo prinese, najrazličnejši ljudje opozorijo na vsaj pet drugih domnevno grozno slabih stvari, ki nas zaradi gibanja morda čakajo v prihodnosti.

Natalija Milovanović je te teme, s katerimi se srečuje ne le biografsko in ustvarjalno, temveč tudi poklicno, kot prevajalka, prelila v pesniški prvenec Samoumevno, za katerega je prejela nagrado za najboljši prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu 2021.

Palestinski pesnik Mahmud Darviš je dejal, da je izgnanstvo mnogo več kot zgolj geografski koncept, kajti izgnanec si lahko v svoji domovini, v svoji hiši, v svoji sobi. Te besede so se mi porodile ob branju dela Napol morilke, najnovejšega romana pisateljice Jedrt Maležič.

Prozo iz zbirke Obvoz, druge knjige kratkih zgodb vsestranskega Francija Novaka, bi zlahka uvrstili v kategorijo proze, ki jo pišejo pesniki. S tem seveda ne mislimo nič podcenjevalnega, kvečjemu obratno. Zgodbe pesnikov pogosto zaznamuje prevladovanje introspekcije nad zunanjimi referencami, čutnosti nad dogajanjem, estetike nad fabulo. V vseh teh pogledih je Obvoz izrazito poetična knjiga.

Po Pesmih (KUD Logos, 2008) in kratkoprozni zbirki Od vsega dežja sveta (LUD Literatura, 2020) je Zvezdam neizmernost tretja v slovenščino prevedena knjiga pesnika, pisatelja in esejista argentinskega rodu. In tudi to delo, ki je v izvirniku izšlo leta 2019, odraža avtorjevo dvojno provenienco, za katero je po eni strani pomemben študij filozofije, po drugi pa duhovniška (in nekdanja meniška) praksa.Preberi

Muanis Sinanović je v okviru Prepišne Literature, ki si je za svojo izhodiščno topiko izbrala esejistiko, »razgrnil« svoj odnos do pisanja eseja: ta prozna oblika mu je še posebej blizu, ker ne zahteva rigoroznega izrekanja neke temeljne resnice, temveč omogoča različna, fragmentarna pristopanja, približevanja k njej.

Na neki točki novega dela Kazimirja Kolarja, zbirke kratke proze, postane zaznavno, da so zgodbe pisane v nekem povsem drugačnem registru kot Glas noči, njegov romaneskni prvenec.

Treba je priznati, da naslov in naslovnica obetata. Prav tako vezni list, notranja naslovnica in likovna in tehnična oprema nasploh. Krokodilščine so skupen projekt kreativnega para, ki si je zamislil zgodbico o krokodilih, naseljenih v odtočne kanale velikega mesta. Štorija je preprosta – več krokodilov dobi nepodpisano vabilo na zabavo, kar seveda zastavi vprašanji, kdo in kaj praznuje. Bralec spozna nekaj krokodilov med različnimi, bolj in manj zabavnimi oziroma domiselnimi opravki, na koncu se razkrije,Preberi

Nozozemske pisateljice Hanne Kraan se bodo nekateri bralci morda spomnili po njeni čavknjeni čarovnici iz leta 2011, pa tudi če ne, nič hudega, Vrisk je itak poglavje zase. Veveriček se nekega dne naseli v vrtu (torej – na drevesu v vrtu, seveda), kjer mu družbo delata kos Koko (na sosednjem drevesu, kajpada) in krota Šoba (pod drevesom, se razume), pa tudi človeška družina, ki živi v hiši na vrtu in po Vriskovem mnenju počne mnogePreberi

Čeprav je menda raje pisala za odrasle in je za otroke ustvarjala predvsem za zaslužek, si je angleška pisateljica Edith Nesbit (1858–1924) ime ustvarila predvsem kot mladinska avtorica in celo postala vzor mnogim mladinskim avtorjem dvajsetega stoletja. Nekaj njenih del že imamo prevedenih v slovenščino, vsekakor pa bo bralca razveselil tudi najnovejši prevod otroškega romana Pet otrok in Peskodlak. Pet otrok so dva fanta, dve deklici in njihov mali bratec, Peskodlak pa starodavno bitje, nagnjenoPreberi

»Ravnaj tako kot bambus, ki se v vetru in nevihtah upogne, vendar se potem dvigne in zravna.« Tako je pravila mati sinu, ki je zrasel do dveh metrov štirideset. Prav tako ga je učila, da je beseda iz srebra in molk iz zlata. Modra je bila mati in modra je ilustrirana knjiga baskovskega pisatelja Zubizarrete. Modra na način preprostih ljudskih modrosti, predvsem pa topla, prijazna in umirjena, pa čeprav se v njej godijo tudi groznePreberi

V dokaz, da ima poezija s svojo varljivostjo še vedno svojo moč, za začetek tale anekdota. Ko smo 17. oktobra v Le Petit Cafeju čakali, da nas avtobus odpelje na podelitev Jenkove nagrade v Medano, je Irena Novak Popov, članica žirije, prosila eno izmed nominiranih pesnic, Katjo Gorečan, za ogenj, da bi si prižgala cigareto. Glede na to, da subjektinja njene zbirke Trpljenje mlade Hane poleg tega, da si kar naprej grize nohte, veliko kadi,Preberi

V petek, 18. oktobra. 2013, se je ob izidu druge pesniške zbirke Anje Golob v Knjigarni Behemot odvilo svojevrstno branje; tour de force, kjer je pesnica svojo pesniško zbirko Veso v zgibi prebrala v celoti, kar pomeni zanimiv primer literarnega večera, kot ga pri nas običajno nismo vajeni.Preberi

Če si zdravnik, verjetno nimaš težav s smislom svojega dela: reševati in daljšati življenja je, v večini primerov, nujen predpogoj za to, da so ta življenja dobra. Če si programer, oblikovalec, glasbenik … je tvoje delo nekoliko manj utemeljeno s temeljnimi človeškimi potrebami, a je po tebi vseeno dovolj povpraševanja in te za tvoje početje šušteče potreplja trg. Če si literarni kritik ali, pogosteje, kritičarka, si v težavah. Nikoli ne bo nihče zavpil: »Hitro! Tukaj potrebujemo kritika!«, pa tudi v področje storitev se kritiško pisanje ne uvršča.Preberi

3. c je bil do pred kratkim povsem običajen razred. Ampak potem, nekega dne, so ga trojčki Lajoš, Maroš in Pišta obrnili na glavo – skoraj dobesedno. No, učilnico so s tleski prstov kot bi mignil spremenili v kopališče, pa v drsališče, pa v živalski vrt, pa v prostor za taborjenje s pravim tabornim ognjem na sredi in še kaj bi se našlo. Učilnica, ki postane kopališče, seveda pri priči namesto hrama učenosti postane zabaviščePreberi

Tine in Bine! Spet! Ja, točno tako, tista dva hecna brata z izumiteljsko žilico! Tokrat v nekoliko bolj obsežni slikanici (glede na predhodno, Tine in Bine – Nori izumi, je namenjena malce starejšim otrokom) zahvaljujoč svojemu kot britev ostremu umu pred pogubo rešujeta kar celotno vesolje. Napeta zgodba, v kateri seveda ne manjka Tinetovih in Binetovih genialnih idej in izumov, je kot nalašč za vse, ki vas zanima prostranost vesolja – nevarna, zagonetna in hkratiPreberi

Avtorska slikanica Mavrična maškarada je prvenec magistre filozofije in doktorice sociologije Alenke Spacal. Novih imen na sceni se bralec vedno razveseli, njihovih del pa se loti s posebnim zanimanjem in z veselim pričakovanjem. Glede pričakovanj – sam naslov slikanice bi lahko obetal precej pogosto temo otroške literature, torej maškarado, pač živopisno. Ampak ko knjigo dejansko odpremo, ugotovimo, da se avtorica v njej loti vse prej kot pogoste teme – vprašanja spolov. To je sicer njenaPreberi