Ilustracija je tista, ki lahko odpre prostor in omogoči dialog. Pa naj gre za intimni dialog med bralcem in knjigo ali pa inter-subjektivni dialog med bralci.

V preteklih letih smo ugotavljali, da manjka kakovostnih poučnih knjig za otroke, v zadnjem času pa smo le dobili nekaj zanimivih in izvirnih, tako domačih kot prevedenih. Med slednjimi gotovo izstopa slikanica Če …, podnaslovljena Nov, osupljiv pogled na velike ideje in številke. Čeprav ni kaj očitati ilustracijam in oblikovanju, ravno nasprotno, je tisto, kar dela knjigo zares posebno, njen koncept. Avtorjev cilj je predstaviti nepredstavljivo oziroma pomagati doumeti nedoumljivo. Kot lahko preberemo v predgovoru,»[…] skuša strniti oziroma pomanjšati velike dogodke, površine in dolgaPreberi

Litvanski besedni in likovni ustvarjalec Kasparavičius se nam je prvič predstavil z avtorsko slikanico Podvodna zgodba, ki ji zdaj sledita še dve zbirki ilustriranih zgodb. Zgodbe iz knjige Trapaste zgodbe so kratke, nekatere za pol strani ali pa še to ne, avtor pa se v njih ukvarja predvsem z oživljanjem predmetnega sveta, deloma tudi z naravo. Naslov je kar pravšen – zgodbe so res trapaste, torej prismuknjene, na primer o ribi, ki se odpravi ribarit, ali o čajanki, ki jo je priredil čajnik itd. Vem, daPreberi

Kot že (kdaj prej) rečeno, je velika odlika KUD Sodobnost International, da slovenskega bralca seznanja tudi s pri nas povsem neznanimi ali z manj znanimi avtorji in ilustratorji, ki pa so lahko v svoji deželi, pa tudi širše, zelo uveljavljeni. Ena takšnih – dve njeni deli smo sicer že imeli prevedeni – je tudi nizozemska pisateljica Annie M. G. Schmidt (1911–1995), ki so ji, kot se lahko poučimo na platnici, celo nadeli naziv »kraljica otroške književnosti«, prejela pa je tudi prestižno Andersenovo nagrado.Preberi

Kdo lahko naredi najmanjše slone na svetu in miške večje od hiške? Možnih odgovorov je seveda več in že ob minimalni aktivaciji domišljije se ponudijo vsaj trije – nori profesor, čarovnik ali pesnik. Slednji je tisti, ki to počne v pesniški zbirki Pesmi za majhna čebljala. Naslov je morda nekoliko zavajajoč, če si ob majhnih čebljalih predstavljamo najmlajše, po možnosti še v plenicah, kajti tematsko je zbirka precej raznolika in ponuja pesmi tako zanje kot tudi za nekoliko starejše, ki jih že tarejo prve ljubezenske tegobice oziromaPreberi

Philip Ardagh ni samo mož z veliko brado, pač pa tudi eden najbolj zabavnih avtorjev, ki so mi zadnje čase prišli pod roko oziroma pred oko. Kakšna sreča, da je lansko leto končno prišel kratkočasit tudi slovensko bralstvo! Ardagh je zaslovel z dogodivščinami Edija Dikensa – nekateri jih opisujejo kot mešanico Dickensa in Monty Pythona (in blizu so) –, ki smo jih dobili tudi v prevodu. Besede, ki bi približno zadovoljivo opisale prvo knjigo serije, so: odbito, odpiljeno, trčeno, prismuknjeno, zafrkantsko. In tako naprej.Preberi

Vsak resen bralec gotovo pozna Piko Nogavičko (če je pa ne, naj o tem raje modro molči in gre nadoknadit zamujeno), manj znano pa je verjetno dejstvo, da so v petdesetih letih prejšnjega stoletja nastali tudi stripi o tej danes kultni knjižni junakinji, ki se gladko požvižga na manire, ki pritičejo mladim damam, ki svojega konja z lahkoto prenaša nad glavo in živi z gospodom Fickom, ki je nihče drug kot opica. V tokratni knjigiPreberi

Treba je priznati, da naslov in naslovnica obetata. Prav tako vezni list, notranja naslovnica in likovna in tehnična oprema nasploh. Krokodilščine so skupen projekt kreativnega para, ki si je zamislil zgodbico o krokodilih, naseljenih v odtočne kanale velikega mesta. Štorija je preprosta – več krokodilov dobi nepodpisano vabilo na zabavo, kar seveda zastavi vprašanji, kdo in kaj praznuje. Bralec spozna nekaj krokodilov med različnimi, bolj in manj zabavnimi oziroma domiselnimi opravki, na koncu se razkrije,Preberi

Mojstrski Shaun Tan, dobitnik prestižne nagrade Astrid Lindgren, počasi osvaja oziroma se vsaj ponuja tudi slovenskemu bralstvu. Po ilustrirani knjigi miniaturnih zgodb Zgodbe iz oddaljenega predmestja smo dobili še dve njegovi avtorski slikanici, obe v prevodu Vesne Česen, Rdeče drevo in Izgubljeno stvar (o slednji več v enem od naslednjih Trampolinov!). Čeprav se avstralskega ilustratorja in avtorja pogosto omenja v kontekstu mladinske književnosti, njegova dela niso nikoli in nikakor namenjena zgolj mladim – nasprotno, namenjenaPreberi

Medtem, ko se avtorica sprašuje, zakaj je babica jezna, se bralec sprašuje, zakaj se trudi z medvedi, ko bi ji šli ljudje evidentno bolj na roko. Medvedi Lele B. Njatin itak so ljudje, ki se jim samo reče medvedi. Namesto šap imajo roke, po pohištvo za brloge so šli verjetno kar v Ikeo, ličijo se itd. ipd. Poleg tega si res težko predstavljam medvedko (in sploh kakršnegakoli medveda!) brez lasulje in zobne proteze! Pred očiPreberi