Slab mesec nazaj ste imeli na dotičnem spletnem portalu možnost prebrati prispevek Gaje Kos O hruškah, knjigah, ki jih je premalo, in policah, na katerih včasih kaj manjka, v katerem je avtorica izpostavila izhodišča za debato o otroški in mladinski literaturi v navezavi na knjižnični odkup ter kritiško vrednotenje. Ker je avtorica nastopila kot moderatorka (in pobudnica) obravnavane okrogle mize je najprej smotrno napotiti na omenjeni članek.Preberi

Nedavno sva z odgovornim urednikom ugotovila, da v Literaturi že nekaj let ni bilo govora o tem, kaj se pri nas dogaja na področju mladinske književnosti. Pa poglejmo! Kako so se prijele hruške in kakšne so letine? Zlate ali črvive? Česa je (po novem) preveč in česa premalo? S kakšnimi problemi se srečujejo nekateri založniki (in posledično tudi avtorji, prevajalci in bralci), pa tudi nekateri knjižničarji?Preberi

Pravijo ji hudobregarska vrtavka in ni dvoma, da se je vrgla po tetah. Kmalu bo imela okroglo obletnico, kar pomeni deseti rojstni dan. Prisega na brzino pa korajžo. Testiranje sank obrodi sadove, in to ravno ob pravem času, smučarski salto pa je še vedno samo na pol. Njen najboljši prijatelj je stari Gunnvald, njen domači ljubljenček pa galeb Gal. Rada poje in nima zadržkov do kričanja (za razliko od šefa zdraviliškega kampa). Najljubša hrana –Preberi

Ne, pri zapisovanju naslova ilustrirane knjige Iz časa so piškoti? se nisem zatipkala. Junak knjige je Mihec Logar, fant z bujno domišljijo, ki si rad predstavlja, da je pustolovec Miha Lomikamen; slednji se klati po negostoljubni Himalaji, kjer namerava priti do dna skrivnosti trizobe pošasti. Njegovo mamo fantovi pobegi v domišljijske svetove nekoliko skrbijo – glede na to, da je šel njegov oče na vrh Mount Everesta postavit kiosk z vročimi hrenovakmi, se zdi, daPreberi

Stripburger tokrat v svojih Posebnih izdajah ponuja Zverinice iz Rezije v stripu. Kaja Avberšek se je v svojem prepoznavnem slogu lotila leteče lesice – slednja je premetena kot vse njene vrste, a to ne prepreči njenega klavrnega konca. Pravzaprav se je lesice v eni knjigi lotila kar dvakrat, prvič po ljudski pripovedki Volk v Žbajančičevi sobici (to imenuje Predzverinica), drugič po pripovedki Lisica bi se rada naučila leteti (Glavna zverinica). Na začetku knjige bomo našliPreberi

Na vprašanje Kdo si, Aljaska? na prvi pogled ni težko odgovoriti – punca, ki je bila do sedmega rojstnega dne Mary, potem pa je kot darilo dobila dovoljenje, da si sama izbere ime; punca, nagnjena k lumparijam in kreatorka najboljših potegavščin; punca, ki je hodila z Jakom; punca, ki je druge učila matematiko; punca, ki je kadila in pila … Toda po drugi strani nekatera vprašanja vendarle ostajajo brez odgovorov – zakaj je bila včasihPreberi

Žvalinjak ni sinonim za zverinjak, ampak se piše z veliko začetnico in je ime otoka. Poseljenega z živalmi, kajpada, ki živijo v miru in slogi, dokler mednje ne pride človek, in to ne kakršenkoli, pač pa lovec. Potem se seveda začne divja jaga. Žvalinjak, prav tako pisano z veliko začetnico, je tudi ime pesniške zbirke Petra Rezmana za otroke oziroma mladež (izšla je namreč v zbirki Mladež). Ali, morda bolje rečeno, pesnitve, saj gre zaPreberi

Skovirček je sovji mladiček, ki se zna v življenju lepo zabavati in se ne pritožuje niti nad obvezno vadbo razmišljanja in strmenja. V glavnem je torej srečna sovica, vse dokler se ne zvečeri. Takrat gredo njegovi prijatelji v miru spat, skovirček pa se mora sam igrati, dokler starša ne odločita, da je ura dovolj pozna in sme tudi njun sinko v posteljo. Če si sova, sploh pa če hočes postati učena sova, moraš v posteljoPreberi

Moja Hirošima veliko pove že z naslovom in naslovno ilustracijo – govora bo o Hirošimi, o mestu, katerega obstoj lahko delimo na »pred« in »po«, torej pred atomsko bombo in po njej. Avtorica slikanice, ki je v Hirošimi odraščala, bralcu na ogled postavi obe podobi mesta, kar ima zavoljo kontrasta še večji učinek. Moja Hirošima – k nam je prišla v obliki dvojezične izdaje, v slovenščini in japonščini, prvič pa je bila izdana leta 1987Preberi

Tudi druga slikanica Braneta Mozetiča ima, še bolj izrazito kot prva (Dežela bomb, dežela trav), močno izraženo etično, še bolj pa spoznavno funkcijo. Zgodbo pripoveduje prvoosebna pripovedovalka Kati, kar je, mimogrede, za slikanice precej neobičajno, neraba prvoosebnega pripovedovalca pa bržkone posledica poznavanja ugotovitev razvojnih psihologov, da imajo otroci do določene starosti probleme z dojemanjem »jaz« v besedilu. Vendar pa Kati ni v centru zgodbe, pač pa je to deklica Alja, ki ima Leighovo bolezen (posledicaPreberi

Brez začetka ni nadaljevanja – kdo ali kaj so torej naslovni lihožerci? Bitja, ki niso niti živali niti ljudje, pač pa s slednjimi bivajo tesno povezana, v kar jih silijo njihove prehranjevalne navade; v slast jim grejo predvsem leve nogavice, pod nogavice pa gre razumeti tudi otroške žabice, hulahupke, dokolenke in druge sorodne vrste, prisegajo pa na bio in eko, kajti nič jim ne tekne bolj kot naravni bombažni in volneni grižljajčki. V kolikor stePreberi

Anton preživlja počitnice z babico in dedkom v kampu ob jezeru, kar se utegne zdeti idilično, a ima za fanta, ki sovraži jezera, eno veliko pomankljivost – tem počitnicam manjka bazen! Po nesrečnem spletu okoliščin tako Antona dan za dnem muči vročina, dobi pa vsaj novega prijatelja, ki sliši na ime Piraja. Gre za manjšega ostriža, ki ga je fant rešil gotove smrti; če ne bi posegel v razvoj dogodkov, bi Piraja namreč postal vabaPreberi

Čeprav že nekaj časa nisem napisala ničesar o Kapitanu Gatniku, to seveda ne pomeni, da superjunak v gatkah, ki ga lahko (pst!) onesposobi že navadna vodna pištolca, lenari in si tu in tam ne da opravka z reševanjem sveta. Pravzaprav ima tako polne roke dela, da je uspel ameriški avtor in ilustrator Dav Pilkey z njegovimi vrtoglavimi akcijami napolniti že deseti epski roman! Tako kot pri predhodnih devetih si tudi pri tem zavozlamo jezik, predenPreberi

Volkovi so stari znanci otroške književnosti, običajno v vlogi zlobnežev, ki so vselej na lovu za dobrim (človeškim) grižljajem, še raje pa kar za celim obedom. Nič drugače ni v ilustrarani knjigi Pametna Lili in neumni volk angleške pisateljice Catherine Storr (1913–2001), ki si je prigode o volku in deklici izmišljala za svojo hčer, prepričano, da volk preži pod njeno posteljo. Ker gre torej za »tolažilne« zgodbe, v katerih mora biti volk seveda vselej poražen,Preberi

Tokrat gre zares! Brez dela pač ni jela … No, pa fino je dajati vtis pomembnosti … »Služba je kraj, kamor grejo skoraj vsi ljudje navsezgodaj zjutraj. Zelo se jim mudi in vidi se, da imajo pomembne opravke,« razloži Bine. »Tudi jaz bi rad hodil v službo!« Ampak kako izbrati pravi poklic zase? S testiranjem! Tine in Bine se odločita, da jih bosta preizkusila dvanajst: delo peka, frizerja, novinarja, medicinske sestre, strojnika, tajnice, kmetovalca, čistilke,Preberi

Nozozemske pisateljice Hanne Kraan se bodo nekateri bralci morda spomnili po njeni čavknjeni čarovnici iz leta 2011, pa tudi če ne, nič hudega, Vrisk je itak poglavje zase. Veveriček se nekega dne naseli v vrtu (torej – na drevesu v vrtu, seveda), kjer mu družbo delata kos Koko (na sosednjem drevesu, kajpada) in krota Šoba (pod drevesom, se razume), pa tudi človeška družina, ki živi v hiši na vrtu in po Vriskovem mnenju počne mnogePreberi

Princi v literaturi Franja Frančiča niso nič novega, tudi nesrečni princi ne. Tudi tale konča nesrečno, v samoti in s težo razočaranja v duši. No, v samoti tudi začne, a se odloči, da bo stopil med ljudi svojega kraljestva, pogledat, kakšen je svet in izkusit resnično življenje. Kaj ga pričaka, si lahko mislimo – nezadovoljno, nesrečno ljudstvo in nekaj bogatašev, ki se mastijo na račun revežev. Klasika? In tako se lahko tista »daljna dežela« izPreberi

Čeprav je menda raje pisala za odrasle in je za otroke ustvarjala predvsem za zaslužek, si je angleška pisateljica Edith Nesbit (1858–1924) ime ustvarila predvsem kot mladinska avtorica in celo postala vzor mnogim mladinskim avtorjem dvajsetega stoletja. Nekaj njenih del že imamo prevedenih v slovenščino, vsekakor pa bo bralca razveselil tudi najnovejši prevod otroškega romana Pet otrok in Peskodlak. Pet otrok so dva fanta, dve deklici in njihov mali bratec, Peskodlak pa starodavno bitje, nagnjenoPreberi

»Ravnaj tako kot bambus, ki se v vetru in nevihtah upogne, vendar se potem dvigne in zravna.« Tako je pravila mati sinu, ki je zrasel do dveh metrov štirideset. Prav tako ga je učila, da je beseda iz srebra in molk iz zlata. Modra je bila mati in modra je ilustrirana knjiga baskovskega pisatelja Zubizarrete. Modra na način preprostih ljudskih modrosti, predvsem pa topla, prijazna in umirjena, pa čeprav se v njej godijo tudi groznePreberi

3. c je bil do pred kratkim povsem običajen razred. Ampak potem, nekega dne, so ga trojčki Lajoš, Maroš in Pišta obrnili na glavo – skoraj dobesedno. No, učilnico so s tleski prstov kot bi mignil spremenili v kopališče, pa v drsališče, pa v živalski vrt, pa v prostor za taborjenje s pravim tabornim ognjem na sredi in še kaj bi se našlo. Učilnica, ki postane kopališče, seveda pri priči namesto hrama učenosti postane zabaviščePreberi