Vsake toliko se zgodi, da te kot literarnega kritika in bralca poezije neka izdaja popolnoma preseneti – v pozitivnem smislu sicer redkeje kot v negativnem, a vseeno je faktor presenečenja v poplavi raznoraznih izdaj, ki silijo k dolgočasni povprečnosti, vendarle nenadomestljiv, saj se človek naenkrat zave, kaj vse se lahko pod oznako pesniške zbirke sploh izda. Ime gore Neže Zajc je prav gotovo primer »pesniške zbirke«, ki že na ravni obsega (skoraj 400 strani) naravnost kliče po javni potrditvi, a se ravno zaradi lastnih epskih podvigov sesuje sama vase.Preberi

Po razpravi, ki se je odvila v Trubarjevi hiši literature z naslovom Srečko Kosovel – čudež brez totala, bi bilo najbolj smiselno iti na kavo. In tako prežvečiti/razredčiti neprijetnost, ki jo je insceniral Aleš Berger nasproti urednici Zbranih pesmiSrečka Kosovela – Neži Zajc. Nabor povabljenih gostov – Katja Perat, Aleš Berger, Igor Grdina, Neža Zajc in moderator Andrej Koritnik je bil sicer dovolj mnogoter, da je obljubljal uravnoteženo debato, toda kerPreberi