Arhiv prispevkov z oznako Modrijan (24)
Anja Radaljac
Roman Non-Oui je tretje v slovenščino prevedeno prozno delo Lidije Dimkovske. Gre za dokumentarno-fikcijski roman o življenju Dalmatinke, ki se konec druge svetovne vojne zaljubi v vojaka fašistične okupatorske vojske.
Preberi5. decembra 2019 | Kritika, komentar
Zarja Vršič
Novela Mladi bogataš je v zbirki kratke proze izšla eno leto za romanom Veliki Gatsby, bralec pa bo verjetno opazil, da je zasnova prvega teksta sumljivo podobna drugi: gre za zgodbo o mladem zdolgočasenem bogatašu, ki se v času med svetovnima vojnama zapleta v številne ljubezenske dogodivščine.
Preberi22. novembra 2018 | Kritika, komentar
Aljaž Koprivnikar
Češki filozof, pisatelj in dramatik Ladislav Klíma (1878-1928) sodi med ene izmed najbolj zanimivih, svojevrstnih in tudi provokativnih imen češke literature 20. stoletja.
Preberi25. oktobra 2018 | Kritika, komentar
Kaja Blazinšek
Romaneskni prvenec kanadske pesnice in pisateljice Anne Michaels skozi tako na strukturni kot vsebinski ravni razdrobljeno pripoved prvoosebnega pripovedovalca prepleta različna, a izhodiščno povezana razmišljanja o času, odgovornosti, krivdi in njeni manipulaciji ter o teži zapuščine določenega zgodovinskega časa, ujetega v negotovost spomina.
Preberi17. maja 2018 | Kritika, komentar
Ana Geršak
Ko je Anna Seghers pisala Izlet mrtvih deklet, se druga svetovna vojna še ni iztekla. Pa vendar je bila usoda naslovnih deklet, njenih sošolk, ki so tistega brezskrbnega popoldneva 1913 srebale kavo ob Renu, takrat že zapečatena.
Preberi28. decembra 2017 | Robni zapisi
Ana Geršak
Le redkokdaj se zgodi, da bi naslov tako točno povzemal vsebino knjige kot v primeru Andresovega El Greco slika velikega inkvizitorja. Še redkeje se zgodi, da bi naslov tako natančno povedal vse, kar je o knjigi povedati.
Preberi28. decembra 2017 | Robni zapisi
Klemen Kordež
O zgoščenem in simpatičnem prvencu, v katerem je avtor do farse prignal stranpoti, na katere lahko zanese pisatelja, ki ne priznava nobene vrednosti življenja izven polja umetnosti.
Preberi9. novembra 2017 | Kritika, komentar
Kaja Blazinšek
Prvo literarno delo nizozemske pisateljice Helle S. Hasse, novela Črno jezero, je drobna knjižica, ki v sebi skriva temno moč oprijema vodnih rastlin jezera Telage Hideung in odkriva neke druge, postranske razsežnosti kolonializma.
Preberi31. avgusta 2017 | Robni zapisi
Zarja Vršič
Söderberg ni sodoben avtor; deloval je na prelomu prejšnjega stoletja, naj pa bi bil – kot lahko preberemo na ovitku knjige – eden redkih švedskih klasikov, ki v današnjem času pridobiva vse večje število bralcev.
Preberi3. avgusta 2017 | Robni zapisi
Karmen Jordan
Literatura, ki nas implicitno opominja, kako nasilna je lahko literatura tudi takrat, ko to nasilje na prvi pogled ni tako očitno, saj so področja, s katerih si izposoja, precej manj občutljiva.
Preberi18. maja 2017 | Kritika, komentar
Karmen Jordan
O romanu iz prizorov, ki nihajo med brutalnim naturalizmom in nič manj brutalno estetizacijo, pri čemer nikoli ne zdrsne v objestnost.
Preberi4. maja 2017 | Robni zapisi
Ana Geršak
Sodeč po Sosekiju, Murakamiju in zdaj Hirajdi, se japonskim mačkam slabo piše. Že res, da s svojo muhasto naravo poosebljajo nepredvidljiva pota usode, že res, da s svojo tiho, mehko skrivnostnostjo razpirajo kotičke nezavednega ter človeško življenje prepletajo s kozmogonsko natančnostjo, toda – japonske mačke tako ali drugače slabo končajo. Sosekijev ljubljenec se, na primer, v nepravem trenutku pojavi na cesti, o Kafki na obali pa je bolje molčati. Nič drugače ni s Hirajdovo Pikico, ki z rednim divjanjem po vrtu mladih zakoncev v njuno življenje vnaša … živost. Pa tudi bremePreberi
16. februarja 2017 | Robni zapisi
Aljaž Koprivnikar
Redkokatero delo s pričetka 20. stoletja zbuja toliko občudovanja na eni in kontroverznosti na drugi strani kot roman Glad norveškega pisatelja Knuta Hamsuna. Tega se že od izida leta 1890 drži kultni sloves, kateremu pa se je kasneje pridružil tudi temačen pečat povezan z njegovim avtorjem. Četudi Glad velja za izjemno kompleksno delo, v katerem prepoznavamo začetke modernistične literature, pri čemer nekateri Hamsuna opisujejo kot očeta modernizma, je zavoljo kolaboracije z nacizmom (osebno se je sestal tako s Hitlerjem kot tudi z Goebbelsom, kateremu je celoPreberi
2. februarja 2017 | Kritika, komentar
Goran Potočnik Černe
»Svet sam je preobrat, paradoks, napaka in nesmisel.« Tako Ladislav Klíma že na prvi strani romana Trpljenje kneza Sternenhocha natančno poda rezime sveta in časa z začetka 20. stoletja. Sveta, ki vrtoglavo in s tesno zaprtimi očmi drvi katastrofi naproti. Dogajanje romana je postavljeno v leto 1912, na predvečer prve svetovne vojne, globalne katastrofe, ki je na laž postavila meščansko moralo, vrednote humanizma, obljube industrijske revolucije in krščansko ljubezen.Preberi
11. januarja 2017 | S pavjim peresom
Katarina Kogej
Ameriško pisateljico Joyce Carol Oates v slovenščini prebiramo z nekoliko zaostanka, v zadnjem letu pa sta pri Modrijanu izšla kar dva prevoda njenih del: poleg novele Črna voda tudi roman Pikov fant. Protagonist in pripovedovalec slednjega je uspešni karizmatični pisatelj kriminalnih romanov Andrew J. Rush, ki v umirjenem podeželskem okolju New Jerseya kot izobražen bel pripadnik višjega srednjega sloja v vseh pogledih velja za dobrega družinskega človeka. Ko v to idilo nenadoma poseže zmešana pisateljica s histeričnimi obtožbami o plagiarizmu, se prične njegova celovita osebnost podiratiPreberi
15. decembra 2016 | Robni zapisi
Urška Gabrič
Navezanost na rodno grudo zaznamuje roman, ki že na prvi strani obljublja jalov beg pred realnostjo. Razvije se skozi pisanje pisem, dnevniških zapisov, monoloških odlomkov, prežetih z jadikovanjem in romantičnim fantaziranjem o puritanski ljubezni, finančnem blagostanju in končno zgolj izhodu iz cikla zapravljenih priložnosti. V teku branja nas motivni tok nenehno napeljuje na prepričanje, da sploh ne gre za delo hrvaške proze, temveč slovensko besedilo z začetka prejšnjega stoletja. Protagonista Đura Andrijaševića bi kot obubožanega pisatelja, malodušnega profesorja in melanholičnega zaljubljenca zlahka zamenjali z nemalo liki iz Cankarjevega opusa. ObPreberi
8. decembra 2016 | Robni zapisi
Zarja Vršič
Letos sta v slovenskem prostoru izšli kar dve knjigi španskega giganta Maríasa, a za razliko od nekajkilskega romana Tu se začne zlo je Slab značaj drobna knjižica s komaj sedemdesetimi stranmi. V Španiji je novela samostojno izšla že leta 1998, potem pa še leta 2014 v istoimenski zbirki tridesetih zgodb. Glavni junak Madridčan Ruibérriz (oziroma za okorne jezike njegovih ameriških kolegov kar Roy Berry) se znajde v Mehiki, kjer kralja rokenrola Elvisa za potrebe njegovega filma Fun in Acapulco uči španske izgovorjave (neuspešno).Preberi
17. novembra 2016 | Robni zapisi
Nina Skrt Sivec
V tretji zbirki kratkih zgodb Mirana Likar nadaljuje z zapisovanjem intimnih zgodb malih ljudi in to počne z zdaj že prepoznavno mešanico nežne melanholije, ki s sabo prinaša določeno mero nostalgije, ter opazne empatije do svojih junakinj in junakov, ki zgodbam dodajajo posebno senzibiliteto. Sicer se avtorica tudi v preteklih dveh zbirkah ni ogibala družbeno in socialno težjih zgodb, vendar je v tej zbirki opazen premik k bolj ambicioznemu, širšemu kotu zapisovanja te problematike.Preberi
31. decembra 2015 | Kritika, komentar
Maja Šučur
Minuli četrtek je v Modrijanu na Trubarjevi potekala razprava o knjigarnah, ki je imela vse možnosti, da se izteče vsaj v tvorni inkubator izmenjave idej. Gostje Miha Kovač, najbrž eden najboljših poznavalcev našega založniškega in knjigotrškega organizma, založnik brez knjigarne Janez Miš, direktor novomeške Goge Mitja Ličen in vodja koprske knjigarne Dom knjige ter nosilka naziva naj knjigotržka Davorka Štefanec so obetali že zato, ker so v en glas zatrdili, da jim je pregovorne slovenske kulturniške jamrarije dovolj. Na to, da so obljubljali več, kot lahko izpolnijo, je mirno reagirala jamranja vajena in številčno dobro zastopana ljubljanska publika.Preberi
30. septembra 2015 | Kritika, komentar Na torišču
Aljaž Krivec
Tek se v zadnjem času vzpenja po lestvici najpomembnejših postranskih stvari na svetu, kar med drugim ugotavlja tudi prvoosebni pripovedovalec romana Norma: če je včasih zavoljo svoje ljubezni do teka veljal za čudaka, smo danes priča javnim tekom takšnih in drugačnih dolžin pod okriljem takšnih in drugačnih družbenih skupin. Tako ni nič nenavadnega, da se tekaški romani (kar Norma med drugim je) vzpostavljajo kot svojevrsten prozni žanr.Preberi
14. maja 2015 | Kritika, komentar
Literarno-umetniško društvo Literatura, Tomšičeva 1, 1000 Ljubljana
predsednica: Tina Kozin
ludliteratura@yahoo.com, tel. 01/251 43 69 ali 01/426 97 60
ID za DDV: SI62575694, matična številka: 5686750000
Uradne ure: ponedeljek od 11h do 12h, sreda od 11h do 12h, četrtek od 11h do 13h.
O mediju in pogojih sodelovanja
Navodila za pošiljanje prispevkov
Splošna pravila in pogoji nagradnih iger
© avtorji in LUD Literatura www.ludliteratura.si
Elektronski medij www.ludliteratura.si podpirata Ministrstvo za kulturo RS in Javna agencija za knjigo RS.
Izdelava: Pika vejica