nikogar
ne briga poezija
tukaj
smo zgolj iz ekshibicije

Sergej Harlamov,
Zakaj sovražim literarne večere

Mlade rime so mrtve.

  Rojstvo fanatika

Za Mlade rime sem vedel, dosti preden sem se jih prvič udeležil. Bral sem o njihovi drugačnosti, o odpiranju prostora mladim piscem poezije, ki se ne dogaja nikjer drugje. V teh člankih sem našel marsikatero ime, ki sem ga kasneje prepoznal na naslovnici najnovejšega pesniškega prvenca. Z mojega – od Ljubljane in s tem literarne scene – odmaknjenega gledišča so Mlade rime dobivale kultni status.Preberi

Čeprav počne še veliko drugega, je Dejan Koban, med drugim letošnji vitez poezije, marsikomu ostal v spominu kot soorganizator in javna faca Mladih rim, ki od letos potekajo brez njega. Je neutruden borec za poezijo in njen zvesti bralec, ki knjige tudi redno kupuje. Njegovo prizadevanje ima vedno pečat demokratičnosti in alternativnosti, vendar trdno verjame v to, da kultura ne sme biti brezplačna. Izven samozaložniških projektov je izdal eno pesniško zbirko (Razporeditve, LUD Šerpa, 2013) in bržkone velja za večno »mladega pesnika« z verjetno najdaljšim stažem. Za sabo ima šestnajst let delovne dobe v rednem delovnem razmerju. Nima telefona, in ga tudi ne bo imel. Danes se pod njegovim vodstvom v Pritličju začenjajo Terceti reloaded.Preberi

Vekovi smo daleko od slobodata. »Stoletja smo oddaljeni od svobode, / ker se še vedno osvobajamo tujih / verig. In v telesu / ne čutimo ključa ječe, / v katero so nas zaprli.« Te verze svojega prijatelja Đoka Zdraveskega je ob zaključku festivala Literodrom v ponedeljek, 19. januarja v Menzi pri koritu na Metelkovi bral makedonski pesnik in gledališki performer Nenad Joldeski. Nato pa je kot nekakšen odgovor na prikazani problem in poziv k akcijiPreberi

Dejan Koban je svojo prvo pesniško zbirko Metulji pod tlakom v samozaložbi Blablabla & Bla izdal leta 2008, znan pa je tudi kot eden izmed dolgoletnih organizatorjev Mladih rim, v sklopu katerih se lahko takorekoč vsak, ki piše poezijo, predstavi na branjih in svoje delo na alternativni način povleče na plano. Decembra 2013 je luč dneva ugledala njegova druga zbirka Razporeditve (založnik je tokrat LUD Šerpa), ki se je pisoči kritik lotevaPreberi

Prvo uro pri slovenščini na gimnaziji smo se podučili o marsikaterem terminu, med drugim tudi o identifikacijskem bralcu, ki mu je branje v slast in se z vsebino identificira ter se loči od strokovnega, ki se čtiva loti drugače. Kako že, ne bi na tem mestu. Za domačo nalogo nam je bilo naročeno, da preberemo Strukturalno poetiko. Do kdaj, ni bilo rečeno. Prvo književno besedilo, ki smo ga morali prebrati in o katerem smo v šoli govorili, je bil Ep o Gilgamešu. Stari smo bili petnajst let.Preberi

Robert Kuret je na tem mestu pred kratkim objavil poročilo s 6. festivala Mladih rim, Opazovanje VS participacija, katerega sledeči odlomek hočeš nočeš zahteva odgovor.

Pred tem moram opozoriti še na dve nepravilnosti, ki sta v prispevku navedeni v zvezi z Idiotovim večerom. Tibor Hrs Pandur ni bral pesmi ubite aktivistke Rachel Corrie, temveč pesmi Suheir Hammad, ki govorijo o Corrie. Meni pripisana izjava: »Nobenega sožitja ni med mojo ljubeznijo in tvojim nasiljem,« ni moja, temveč verz Ane Marie Rodas, ki je prevedena v novi številki.Preberi

I

Obstaja kar precej binarnih dvojic, po katerih bi lahko razvrstili slišano poezijo na šestem festivalu Mladih rim, ki ga skupaj z ekipo organizirata Veronika Dintinjana in Dejan Koban. Kot se recimo romaneskni junaki delijo na pasivne in aktivne, tako bi lahko tudi poezijo nategnili na omenjeni, a rahlo modificirani binom: poezija kot izraz opazovanja sveta in poezija kot izraz participacije v svetu. Ker je prevladujoča težnja poetiziran dnevniški zapis, je oznaka poezijePreberi

Mlade rime so eden izmed najbolj vztrajnih, prijetnih in svežih ciklov literarnih dogodkov v prestolnici. Kako ste dobili idejo za festival in koliko se njegove vsebinske smernice sploh še prekrivajo z rednimi Mladimi rimami?

Prvo leto smo imeli junija malo daljše branje, saj smo povabili vse, ki so tisto leto sodelovali na Mladih rimah. Drugo leto smo naredili enako, vendar pa je bilo to že toliko ljudi, da je nastal pravi pesniški maraton. Tretje leto smo,Preberi

Xavier Le Roy je po študiju biokemije in doktoratu iz molekularne biologije na univerzi v Montpellierju začel svojo poklicno pot kot znanstvenik. Po izkušnji z delom v laboratoriju si je pri svojih 25 letih premislil in znanost zamenjal za sodobni ples.Preberi

Če bi nekdo padel z lune in pristal ravno v sredini razprave o generaciji 80., ki se je odvila v Trubarjevi hiši literature 31. maja 2013, potem bi si gotovo mislil, da je tisto, kar definira mlade ustvarjalce, naključno rojene v istem desetletju, pomanjkanje denarnih sredstev. Toda če bi prišel malo prej in si ogledal še film Marka Kumra Murča Srce v kamnu, v katerem kot glavni protagonisti nastopajo predstavniki pesniške generacije, rojenePreberi

Od vseh oblik zanimanja za literaturo je udeleževanje literarnih dogodkov še najhitreje pokvarljivo. Verjetno je nekakšen čuden dosežek že to, da uspeš svoja nagnjenja tudi v obdobju, ko se začne večina ukvarjati z bolj pomembnimi, predvsem pa dobičkonosnimi posli, sploh ohraniti in jih po možnosti celo poglobiti, ne nazadnje tako, da se začneš z njimi ukvarjati resno, ne zgolj ljubiteljsko. Zato je treba razdeliti prioritete in potegniti črto. In pri tem je, kot opažam žePreberi

Prvi večer letošnjih Trnovskih tercetov je otvoril Marko Matičetov s pesmimi iz nove zbirke, ki bo kmalu izšla pri hišni založbi. Matičetov je navidez mirno in v celoti na pamet zdeklamiral kopico krajših pesmi iz dveh strogo zaokroženih ciklov. Toda njegov počasni ritem, ki je kljub vsemu puščal vtis ujetosti v nekakšno zateglost, nemara ni najbolje zadel notranjih poudarkov njegove lapidarne poezije. Boljše od pesmi z bivanjsko dialektiko so bile pesmi iz cikla Brazilija, kiPreberi

Poročilo s prvega Prebranca, proznega brata Mladih rim: Maja Čehovin, Matjaž Drev, Monika Vrečar, Janez Grm. - Tako organizatorji kot nastopajoči na literarnih večerih se očitno vedno bolj zavedajo, da so branja lahko tudi samostojni dogodki, ki niso le podaljšek ali promocija nekega bolj pomembnega početja v samotni tišini.

Bogati program 74. Mladih rim ni samo predstavil nekaj novih pesniških glasov, temveč je poskrbel tudi za nekaj presenečenj. Na primer, kako lahko Američan osveži podobo tipičnega slovenskega pesnika ali kako je nedodelanost lahko tudi prikupna.

V četrtek se je na festivalu večidel neuveljavljene poezije Mlade rime v Menzi pri Koritu, ki kot vsako leto premore tudi bogat glasbeni del, zgodil performans z imenom Mikado. Za njim stoji pesnik Primož Čučnik, ki je letos izdal istoimensko pesniško zbirko in ki se že od nekdaj tako ali drugače udejstvuje tudi v glasbenih okoljih. Bodisi kot pisec in prevajalec, bodisi kot občasni performer – predvsem v zasedbi CPG Impro, kjer mu družbo delataPreberi

V ponedeljek, 18. junija 2012, se je že petič pričel petnajstdnevni festival Mlade rime, finale celoletnega druženja v Menzi pri koritu, ki naj bi mlade pesnike rekrutiralo v literarno nastopanje. Prvo srečanje v okviru festivala se je zgodilo pravzaprav že ob štirih popoldne kot “kava” z Lidijo Dimkovsko v Klubu Daktari (prav tako napovedani Tomaž Šalamun se ni prikazal). Popoldanske pesniške kavice v senci grajskega griča naj bi služile predvsem temu, da občinstvo seznanijo s prostorom, kjer se bodo začeli jeseni redno odvijati pogovori in branja.Preberi