Muanis Sinanović je v okviru Prepišne Literature, ki si je za svojo izhodiščno topiko izbrala esejistiko, »razgrnil« svoj odnos do pisanja eseja: ta prozna oblika mu je še posebej blizu, ker ne zahteva rigoroznega izrekanja neke temeljne resnice, temveč omogoča različna, fragmentarna pristopanja, približevanja k njej.

Humanistična misel od starogrških časov brodari kulturo zaupanja, verjetja in vlaganja v človečnost, človeški zmotljivosti navkljub. Danes pa: horror vacui! Kakšne težave imamo s sabo. Novi Robinzoni se samovoljno umikamo, bejž, proč od človeškega, stran od zgodovine, na samo, na plano, misleč, da bo svet boljši brez nas. Ne, če človeka izgubimo, izgubimo vse, kar lahko svet vodi k boljšemu. Če se odpovemo sebi, lahko že danes spustimo roleto, rekoč: ne gremo se več, konecPreberi

Letos obeležujemo 200. obletnico rojstva in 140. obletnico smrti ruskega velikana F. M. Dostojevskega (1821–1881), zato smo se pri LUD Literaturi odločili, da namesto ponatisov že znanih del poskrbimo za dve knjižni noviteti: izdali smo najnovejšo veliko biografijo Dostojevski ruske literarne zgodovinarke Ljudmile Saraskine v prevodu Boruta Kraševca in izvirno slovensko knjigo Dostojevski in jaz sedemnajstih priznanih slovenskih piscev. Knjigi sta na voljo v prednaročilu tukaj.Preberi

Avtorica, ki jo v Delu najraje prebira moja tašča. Ki jo na istem mestu najraje prebiram tudi jaz. Piska, katere besedila si na Facebooku in Twitterju podajajo slovenski kulturniki in umetniki in se nad njimi malo zgražajo, se z njimi strinjajo, so zaradi njih malo besni.

Ali je esej drugorazreden državljan literarnega oziroma kulturnega polja?

Pred kratkim je Andrej Blatnik svoje kolumne, komentarje in spremne besede iz zadnjih let zbral v »Nezbranem delu«. Seveda se tudi v tej zbirki »majhnih premislekov« v prvi vrsti posveča knjigi – kot bralec, kot pisec, kot urednik, pa tudi kot dolgoleten preučevalec bralskih in prodajnih trendov pri nas in na tujem.

Začenjam tehnično. Zakaj? Ker je esej najbolj matematična med literarnimi zvrstmi? Ker je tako malo literaren, da je že kar polliteraren? Neredko se celo pripeti, da malo prestopi čez polovičko, a vseeno na neki način ohranja duha literarnosti. Verjetno bi ga lahko imenovali tudi polznanstven in opazovali iz te smeri, kako prestopa preveč na polje literarnega. In ravno ta širina eseja je v letošnjem izboru žirije za nagrado Marjana Rožanca močno prisotna. Matematični račun iz naslova nam pripoveduje zgodbo eliminacijskega postopka. Žirija je sporočila, daPreberi

Esejistika vedno hodi po vrvi, razpeti nad prepadom, zategnjeni na številne mogočne stebre, ki se šopirijo v svojem vzklikanju jasnosti in odločnosti. Pluje nekje po robu književne produkcije, kjer se malo uvršča pod literaturo malo pa še kam drugam, zato govorimo o polliterarni zvrsti ali, kot je ljubše avtorju obravnavane antologije, o miselni prozi. Giblje pa se tudi po robu prepoznavnosti in markantnosti. Na neki način je esejistika zaradi svoje lucidnosti in racionalnosti stalno pretendiralaPreberi