Lasje

Izar Lunaček

Odkar sem se vrnil iz Amerike, ogromno spim. 10–12 ur v kosu, kot bi me bil New York s svojo centrifugo tako ožel, da zdaj rabim neskončno ur za filat baterijo. In vsako jutro se z lasmi v zrcalu gledamo takole.

Res hecno. Ne vem, ali jim zavda preveč ur v blazini ali pa so vanje zažrte kake zle sparine velikega jabolka, ampak stvar spominja na bastarda nekega španjela z enim izmed trolov, ki so nam police krasili v osemdesetih.

In ker mi tudi sin že stežka škili mim frufruja, sem mu nekega povrtčevskega popoldneva rekel:

Priletna frizerka v njegovem omiljenem salonu me je najprej presenetila z opazko, da te od dolgih las začne boleti glava. A mi jo je iz misli hitro frcnila naslednja, ki je spomin porinila v neprijetno smer.

Ukrep je bil zdaj neizbežen:

in evakuacija še nepostriženih takisto.

In moja jutra so še vdilj težavna. Naslednje me je za hip prijelo, da bi se vsiljivca lotil radikalno.

A sem raje stisnil zobe, sedel na pomrznjen sedež bajka in se odpeljal k svojemu otroškemu frizerju, ki ima gnezdo globoko pod blokom moje mame. Vedno me postriže malo preveč, ampak bolje to kot brezno, in brez bremena na ramenih je prec lažje.

Več ali manj.

O avtorju. Izar Lunaček ima lase, brado, otroka, ženo in nekaj penisa. Riše in misli. Je in hodi, pije in vozi kolo, kadar ne sneži.

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Jaz na palčki

    Izar Lunaček

    Kot stric srednjih let se še spomnim časov pred digitalno fotografijo in netom, ko fotke frisa še niso bile tako poceni. In kadar si se zbudil ves razštelan, si svoje sesuto telo zvlekel pred kopalnično ogledalo, se zazrl v svoj odsev in se pred zabuhlo, zapodočnjakano, a vendarle celovito podobo počasi spet sestavil v človeško bitje.

  • Pot pod noge

    Izar Lunaček

    Spet sem bil v Barceloni. Dvakrat na leto grem tja, da si prepiham bližnje iz vseh por in pogruntam, koliko me je še ostalo. Pa ne gre s katerimkoli mestom, prav B me nekako uglasi s samim sabo, očitno ima zdravilno frekvenco za moj tip lika.

  • Nič pametnega

    Izar Lunaček

    Skušam resetirat bljog. Nekoč mi je bil to kanal za karkoli, samo nafilaj nekaj not vsaka dva tedna in čez čas se začnejo delat čudeži. Humus je vedno iz vsega mogočega. Precej plevela je zmeraj, a to malo populiš in potem vsake toliko zrase kakšna čisto neverjetna jagoda.