• Narcizem in ustvarjalnost Lojzeta Kovačiča na primeru Prišlekov

      Joel Brence

      Narcizem kot psihološka motnja se imenuje po Narcisu, mitološkem mladeniču, ki se je zaljubil v svoj lastni odsev v jezeru. Najprej ni vedel, da je odsev njegov, ko pa je to ugotovil, je umrl, saj se je zaljubil sam vase. Kot psihoanalitični sindrom je narcistična motnja motnja samospoštovanja. Narcistični ljudje verjamejo, da so junaki z napako, in sicer táko, da jih nihče ne more sprejeti, sploh pa ne ljubiti. Psihoanalitiki menijo, da so taki zaradiPreberi

      22. julija 2013 | Esej, kolumna

    • Včeraj sem ukradel rožo,

      Andrej Tomažin

      preprosto. 

      Le da je bila sukulent in sem mislil, da si jo bom zgolj sposodil za nedoločen čas.

       

      Na vsako izmed rož, ki jih ponoči nosim v naročju do najetega stanovanja,

      si zapišem točen kraj, kje sem jo dobil, da jih lahko kasneje vrnem.Preberi

      19. julija 2013 | Branje Poezija

    • Afrika – moja dežela?

      Gabriela Babnik, Sušna doba. Ljubljana: Študentska založba, 2012. (Beletrina)

      Martina Potisk

      Postavljanje dogajanja na prostrane afriške planote, prerasle z magičnostjo in mistiko, ki s svojim primežem uokvirjajo življenje tamkajšnjih domačinov, zaznamovanih s prvobitno vitalnostjo in neizbežno odvisnostjo od naravnega dogajanja, za sodobno slovensko literaturo pač (še) ni nekaj povsem običajnega. Če pogledamo zgolj dosedanjo slovensko romaneskno literarno ustvarjanje, pa lahko kaj kmalu ugotovimo, da se afriški svet poleg potopisno literarnih udejstvovanj Evalda Flisarja ali Borisa Kolarja ter potopisno dokumentarnih del Sonje Porle ali Andreja Moroviča še posebej intenzivno zrcali v romaneskni prozi Gabriele Babnik.Preberi

      17. julija 2013 | Kritika, komentar

    • »Okej, glass, poišči medijsko prihodnost«*

      Uvodnik Literature št. 265-266

      Taja Topolovec

      Bralec se je nagnil čez rob mostu in si pri tem pridržal očala, ki so mu lezla nevarno na konico nosu. Razgled na medijsko avtocesto je bil od tukaj izjemen. V ospredju nekaj velikih, v hiter digitalni razvoj usmerjenih tekmovalcev, ki osvajajo nove naprave, procese medijske produkcije in žanre. Precej za njimi pa ogromen prometni zamašek vseh tistih medijev, ki nikakor nočejo pospešiti, da ne bi slučajno prehiteli konkurence, na kakšnem odcepu narobe zavili inPreberi

      16. julija 2013 | Esej, kolumna Uvodnik

    • Dokazi

      Anja Cimerman

      Nekoč sem
      nekemu fantu pustila,
      da me je otipaval,
      ker sem mu hotela
      dokazati, da nisem
      sramežljiva.
      Vozila sem divje,
      ker sem hotela
      dokazati, da imam
      temperament.
      Nisem jokala
      pred drugimi,
      ker sem hotela
      dokazati, da sem
      močna.
      Pisanje
      dolgih pesmi
      me ne zanima,
      ne bom dokazovala,
      da jih znam
      pisati.Preberi

      12. julija 2013 | Branje Poezija

    • Opazovanje VS Participacija

      6. festival Mlade rime. Ljubljana, 17. 6.–1. 7. 2013

      Robert Kuret

      I

      Obstaja kar precej binarnih dvojic, po katerih bi lahko razvrstili slišano poezijo na šestem festivalu Mladih rim, ki ga skupaj z ekipo organizirata Veronika Dintinjana in Dejan Koban. Kot se recimo romaneskni junaki delijo na pasivne in aktivne, tako bi lahko tudi poezijo nategnili na omenjeni, a rahlo modificirani binom: poezija kot izraz opazovanja sveta in poezija kot izraz participacije v svetu. Ker je prevladujoča težnja poetiziran dnevniški zapis, je oznaka poezijePreberi

      12. julija 2013 | Kritika, komentar Na torišču

    • »Grajenje neke skupnosti, vsaj začasne«

      Pogovor z Veroniko Dintinjana in Dejanom Kobanom o festivalu Mlade Rime

      Mlade rime so eden izmed najbolj vztrajnih, prijetnih in svežih ciklov literarnih dogodkov v prestolnici. Kako ste dobili idejo za festival in koliko se njegove vsebinske smernice sploh še prekrivajo z rednimi Mladimi rimami?

      Prvo leto smo imeli junija malo daljše branje, saj smo povabili vse, ki so tisto leto sodelovali na Mladih rimah. Drugo leto smo naredili enako, vendar pa je bilo to že toliko ljudi, da je nastal pravi pesniški maraton. Tretje leto smo,Preberi

      10. julija 2013 | Intervju

    • Kdo govori, kdo piše*

      Andrej Blatnik

      Ne berem prav veliko poezije, tudi povedati o njej ne znam kaj dosti. Vendar se vsakič, kadar morem, odpravim na Festival Pranger prisluhnit, kaj bodo o njej povedali drugi. Na Prangerju namreč (večinoma mlajši) udeleženci tako za okroglo mizo kot v publiki o poeziji govorijo s strastjo. Pa ne o poeziji nasploh, temveč o konkretnih novih slovenskih pesniških zbirkah, tistih devetih, ki jih sprotni selektorji izbirejo kot najboljše. In na Prangerju malo uživam v visoki ravni literarnega diskurza, malo pa me zmeraj daje zavist, kako da tako zavzete debate o prozi v Sloveniji ni.Preberi

      9. julija 2013 | Esej, kolumna

    • Kresnik 2013: dva tedna po podelitvi

      Blaž Zabel

      No, pa smo spet pri kresniku. Po dveh tednih so se glave nekoliko ohladile in uspeli smo prebrati še kakšno nominirano knjigo, za katero nam je pred podelitvijo na Rožniku zmanjkalo časa. Sedaj je torej pravi trenutek, da trezno premislimo, kako je letos komisija opravila svoje delo. Kljub vsemu pa se velja najprej ponovno spomniti, kaj sploh je nagrada kresnik. Nagrada kresnik je nagrada za najboljši slovenski roman preteklega leta. Zakaj poudarjam to znano dejstvo?Preberi

      8. julija 2013 | Kritika, komentar

    • Samke

      Peter Kolšek

      Zvečer prečkajo križišča,
      potem se porazgubijo med palisadami,
      izdelane popolnoma natančno po meri,
      ki jo določa zmešnjava prestolnic,
      vrhunsko oblikovane v nevidnost,
      spodaj povite, zgoraj stisnjene vase,
      vaze, ki se neslišno vrtijo
      po godbi iz potapljajoče se ladje.Preberi

      5. julija 2013 | Branje Poezija

    • Antijunak našega časa

      Matej Krajnc, Balada za bencinsko s sirom. Maribor: Litera, 2012. (Piramida)

      Sandra Krkoč

      Če bi glavnega junaka kratkega romana Balada za bencinsko s sirom, ki ga je med platnice ujel prekaljeni prozaist in pesnik srednje generacije, Matej Krajnc, morali orisati v kratki sapi, bi ga vpeti v hiperkapitalistične nazore prav gotovo mnogi imenovali za sovražnika številka ena današnje družbe, lenuha namreč. Da, protagonist, ki je obenem prvoosebni pripovedovalec, se kljub tridesetim letom in čez povsem namerno cele dneve prepušča udobju brezdelja ter živi na račun lastnih staršev. KoPreberi

      3. julija 2013 | Kritika, komentar

    • Možnost nekoga

      Rok Korošec

      Enkrat bo nekdo skoraj jaz. Odklenil
      bo vrata mojih tisoč različnih verzij
      in vstopil skozi vseh tisoč lukenj hkrati.
      Brez prikrivanja, očitna okupacija,
      ki se ne boji korespondence
      z duhovi naključij. In se bo imel za
      najemnika mojih foteljev, oblepljenih
      z nazivi in umiki. Vodil bo razgovore
      z ostalimi, ki se bodo prijavili
      na razpis za zatočišče v topli
      vlagi ideje. Pomislim, kako
      prav sem imel, da sem nekomu dal
      to priložnost. Sedanjost pronica
      skoziPreberi

      28. junija 2013 | Branje Poezija

    • Spopad s pismi, recenzijo, gledališčem in literarnim večerom

      Ljubezen v pismih – gledališki triptih. Ljubljana: Slovensko mladinsko gledališče, 20.–22. 6. 2013

      Aljaž Krivec

      V okviru treh večerov, imenovanih Ljubezen v pismih, smo si lahko v Slovenskem mladinskem gledališču ogledali Pisma Nori, Pisma Théu in Pisma Joži. Prvi od teh večerov je ponudil »ugledališčenje« pisem, ki jih je James Joyce pošiljal svoji življenjski sopotnici Nori Barnacle, drugi večer pisma, ki jih je Vincent van Gogh pošiljal bratu Théu, tretji pa tistih, ki jih je Slavko Grum pošiljal svoji izvoljenki Joži Debelak. Tukaj se bom osredotočil na pisma literarnih avtorjev, torej Pisma Nori in Pisma Joži, saj so ravno zaradi njihovega avtorstva za nas tukaj najbolj relevantna.Preberi

      27. junija 2013 | Kritika, komentar

    • Novi Maribor

      Monte Cristo, kolesa, kurent: Nova mariborska zgodba. Uredila Petra Vidali. Maribor: Litera, 2012. (Nova znamenja)

      Mojca Kirbiš

      Pri zbirki kratkih zgodb in odlomkov iz romanov zadnje generacije mariborskih piscev oziroma piscev, ki so si za dogajalni prostor v svoji stvaritvi vzeli štajersko prestolnico, se kar ponuja, da najprej prevetrimo njeno predhodnico. Monte Christo, kolesa, kurent oziroma Nova mariborska zgodba je, kot že v spremni besedi nakazuje Petra Vidali, odgovor na Mariborsko knjigo, zbirko pesmi, zgodb in pričevanj, ki jih je leta 1999 zbral in uredil Andrej Brvar. Slednjo zanima usoda Maribora kotPreberi

      26. junija 2013 | Kritika, komentar

    • Kresnik 2013: čistokrvni »kulturni« dogodek

      Podelitev nagrade kresnik. Ljubljana: Cankarjev vrh na Rožniku, 23. 6. 2013

      Blaž Zabel

      V nedeljo, 23. junija 2013, je bila na ljubljanskem Rožniku podeljena nagrada, ki jo vsi nestrpno pričakujemo in ki je vse leto predmet številnih ugibanj in debat: nagrada kresnik za najboljši roman preteklega leta. Skladno s krajem dogodka je nad podelitvijo kot že mnogo let poprej bdel preljubi naš pisatelj Ivan Cankar: komisija se je po nekaj uvodnih besedah preselila v Cankarjevo spominsko sobo, odrecitiranih je bilo zajetno število Cankarjevih besed, nominirane pisatelje so povprašali po Cankarjevem vplivu na njihovo delo, obiskovalci pa smo bili informirani celo z njegovim življenjepisom.Preberi

      25. junija 2013 | Kritika, komentar Na torišču

    • * * *

      Klara Otorepec

      To je bilo leto,
      ko so moji prijatelji delali samomore
      kot po abecednem redu.
      Poleti nam je skoraj zmanjkalo vode
      in pokvaril se nam je pralni stroj.

      Kava je bila še bolj grenka kot ponavadi,
      ob 8. uri zvečer je bilo prepovedano prižigati luči
      in truplo našega soseda so zgrizli glodalci,
      še preden smo ugotovili, da je mrtev.Preberi

      21. junija 2013 | Branje Poezija

    • Jo Nesbø in Per Dybvig: Prdoprašek doktorja Proktorja

      Gaja Kos

      Prva asociacija na ime Jo Nesbø so verjetno kriminalke. Druga, tesno povezana s prvo, zapit višji kriminalistični inšpektor Harry. Ampak Norvežan Nesbø zna pisati tudi o čem drugem kot o truplih, sumljivcih, načrtih, grožnjah, zapletih in podobnem. Recimo o prdopraških, in sicer v mladinski knjigi, kjer … ok, kjer v bistvu najdemo vse prej našteto, razen … ne, tako ali drugače kar vse našteto. Prdci v mladinski literaturi kot predstavniki t. i. straniščnega humorja sevedaPreberi

      20. junija 2013 | Kritika, komentar Trampolin

    • Ples v maskah

      Aljaž Krivec

      Ko se je mladi James Cagney zvrnil med vrati in padel v prostor, tako rekoč oblečen v polivinil, se nisem posebej spraševal, kaj se dogaja. Gledal sem iz napačnega zornega kota in nisem bil sposoben pomisliti na gledalce, za katere je James čisto zares umrl. Najbrž so nosili rože v Stanfordville celih 55 let prezgodaj. Ta zgodba se nenehno ponavlja. Prvi Topalović, drugi Topalović, tretji Topalović, četrti Topalović, peti Topalović. Pet Topalovićev in nobene ženske.Preberi

      14. junija 2013 | Branje Poezija

Izdelava: Pika vejica