Posebnosti površine toplih organov za robom te bele kože so mi skrivnost.

Učili so me, da o mrtvih ne govorimo nič slabega, in tega se držim.

Medicinske knjige in učbenike bo treba napisati na novo, do takrat pa imamo, hvalabogu, Prepovedani sad, in srčno upam, da bo predvsem mularija tako požrešno ugriznila vanj kot Eva v jabolko.

Bil je topel pomladni dan, deželica se je ravnokar otresla okovov snega, pod redkimi zaplatami, ki so še vztrajale na osojnih predelih, se je že zelenila trava, reke so žuborele in ptice radoživo pele. Po travniku, ki je vodil k potoku, je korakala nenavadna četica.

Niti enkrat samkrat mi ni uspelo, da bi se zbudil vsaj hip pred življenjem.

Usoda je, precej podobno kot ljubezen, bidé upanja.

Natančnost včasih ni zares nujna, / včasih pa je predpogoj za vse.

Novi dnevi so kot spreminjanje vode.

Niccolò Machiavelli (1469–1527) je najslavnejši in obenem tudi najbolj kontroverzen politični mislec renesanse. Živel in ustvarjal je v samem popku italijanske renesanse, v Firencah, na vrhuncu njene zrelosti.

Človek bi se moral odreči uporabi besed, ki označujejo elementarne fenomene.

v grlenem drogu tvojih črk glomazni zastoji.

Adijo, kavboj, romaneskni prvenec hrvaške pesnice in pisateljice Olje Savičević Ivančević, premakne Divji zahod proti Vzhodu, v nekakšno dalmatinsko »usrano predmestje«, kot ga označi (fiktivni) legendarni kavboj iz ameriških vesternov.

Komu vse je danes dovoljeno, da kritiko podaja? In kako škodljivo za kritiško polje je to, da platforme za vzpostavitev javnega diskurza niso več samo mediji (ki se vse bolj selijo v internetno sfero), ampak tudi socialna omrežja, blogi, osebne spletne strani in podobno?

Ko sem se pripravljala na materinjenje, po vseh predpisih zgledno registrirana in polikana, skoraj staromodno ugnezdena lezbijka (na srečo pa niti malo bogaboječa in precej ponosna na svoje partnerstvo), so po državi divjale priprave na drugi referendum o naši pravici do poroke in izenačitve pravic s heteroseksualnimi pari.

Nobenega prakticiranja materinstva ne poznam, ki se ne bi bodlo z materinskim mitom.

ta prostor je v meni / tu bo vedno, vedno / padal sneg

Z izborom pesmi Plavam, ko me gledaš smo lansko leto dobili prvi prevod srbskega velikana Dragana Jovanovića Danilova, ki v domovini velja za enega najpomembnejših sodobnih pesnikov pa tudi nekakšnega »ljubljenca naroda«.

Če ne bi bila omamljena, bi bilo zasevkov tragedije manj, a nisem čisto prepričana, da ni bilo naravnost krasno, da se je moj duh tistega dne razletel.