Prepišna Literatura 

uredništvo

Pogosto, v zadnjem času pa sploh, se sprašujemo, kako poiskati smisel v času nesmisla. Zagotovo ne prek bližnjic, ampak s tehtnim premislekom in preudarno refleksijo, ki sta osnovi za esejistiko.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • S knjižnim sejmom nad policijski helikopter

      Igor Divjak

      Ta članek se ne more začeti drugače kot trapasto. Objemam te, knjižni sejem, poljubljam te, in ne pustim, da te preletavajo policijski helikopterji, ne dovolim, da bralce mlatijo s pendreki in po njih razpršujejo solzivec! Ker danes bodo spet protesti. Upam, da bodo glasni in kričeči in upam, da bo padla vlada! In če bo treba, za njo lahko tudi naslednja! In spet! V imenu knjižnega sejma! Znašel sem se namreč v absurdnem položaju, da sem nekaj tuhtal za članek o pravkar minulem 28. slovenskemPreberi

      30. novembra 2012 | Esej, kolumna Kritika, komentar

    • Jaz in knjižni sejem

      Razmišljanje ob slovenskem knjižnem sejmu

      Brane Mozetič

      Kar takoj moram priznati, da nisva bila nikoli prijatelja. Prej na različnih bregovih. A naj grem postopoma. Lahko bi rekel, da sem postal založnik pri osemnajstih, seveda samozaložnik. Bila je druga polovica sedemdesetih in v knjigarne je bilo mogoče raznesti knjige, da so jih vzeli v komisijo … in zagotovo so zadržali bistveno manjši rabat kot danes. V osemdesetih se mi je zdelo, da moram svoje knjige nekako izdajati pri resnih založbah. Kmalu sem ugotovil, da je založniški svet izključno svet moških, in toPreberi

      29. novembra 2012 | Kritika, komentar

    • Edina gotovost je negotovost

      O knjigi in o knjigah

      Andrej Hočevar

      Kadar govorimo o knjigi, smo vedno bolj pogosto prisiljeni v premislek o njenih osnovnih značilnostih in izhodiščnih določilih, ti pa so tem bolj nejasni in izmuzljivi, kolikor bolj o njih govorimo. Zato je bistveno, da ob govoru o knjigi najprej sploh preverimo obojestransko razumljivost in združljivost kodov; povedano z znamenito Carverjevo sintagmo (izposodil si jo je tudi Murakami), se je očitno treba vprašati, o čem sploh govorimo, ko govorimo o knjigi. In ker je ne nazadnje zares vsakdanje govoriti o knjigah, je vprašanje o knjigi slišati toliko bolj nenavadno.Preberi

      28. novembra 2012 | Brez gumba na srajci

    • In kako delajo to veliki?

      28. slovenski knjižni sejem – poročilo o ciklu pogovorov “Pisateljska soba – s poti”

      Mojca Kirbiš

      V okviru slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani se je v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma prejšnji teden od srede do nedelje zvrstila serija pogovorov o knjižnih sejmih po svetu. Stand-up komik in prevajalec fantazijske in otroške literature Boštjan Gorenc – Pižama je v svoji značilni sproščeni maniri kramljal z gosti, ki so tako z vidika založnikov kot tudi ljubiteljev literature delili svoje vtise s teh množično obiskanih knjižnih dogodkov. Brane Mozetič nam je pripovedoval o arabskem svetu, natančneje o knjižnih sejmih v Abu Dhabiju, Alžiru in Kairu, Polona Glavan o Sankt Peterburgu, Barbara Pogačnik o dogajanju na Salon du livre v Parizu, Andrej Blatnik o Indiji, Aleš Šteger pa o sejmih v Guadalajari in Buenos Airesu.Preberi

      28. novembra 2012 | Na torišču

    • Literaturo beremo, pisatelje … poslušamo?

      28. slovenski knjižni sejem – poročilo o cikel pogovorov “Literarne pokrajine”

      Blaž Zabel

      V sklopu 28. knjižnega sejma je od srede do sobote potekal sklop pogovorov pod naslovom Moja literarna pokrajina. Vsak večer se je v Veliki sprejemni dvorani v Cankarjevem domu predstavil uveljavljen slovenski pisatelj, z njim pa se je pogovarjala voditeljica Klavdija Zupan. Pogovori naj bi se osredotočili na različne geografske pokrajine, v katerih nastopajoči živijo in o katerih so pisali v svojih delih. Seznam nastopajočih (Gabriela Babnik, Dušan Šarotar, Dušan Jovanović in Boris Pahor) in zastavljen koncept sta obljubljala zanimivo in živahno literarno razpravo, saj so imeliPreberi

      27. novembra 2012 | Na torišču

    • –––

      Iz knjige Krčrk

      Karlo Hmeljak

      Slovenski pesnik kliče mladega slovenskega pesnika.
      Pička ti materinščina, svetovni dnevi, obeležja,
      uporaba zgodovine, trenutkov, naporov, kontre,
      blodi, gams, kriv, krčiti kolena, rezget konj, se
      zgruditi na tla, požreti, požreti vse to, se svita, v
      množini, enačiti držo s črko, zakon, moraš, moraš,
      moraš ponavljati, ponavljati sebi, ob uri dneva, ob
      tem, da živiš, neprestano, obenem, obist, obenem z
      zmoto, z ustnicami in topi, krogi, ki se jim samo
      reče krogi, v parketu natančno opazovati,Preberi

      23. novembra 2012 | Branje Poezija

    • Kako biti in ne biti pesnik svojega časa

      Muanis Sinanović, Štafeta okoli mestne smreke. Ljubljana: KUD France Prešeren, 2011. (Besedilo je razširjena in predelana različica utemeljitve za nagrado za najboljši knjižni prvenec)

      Andrej Hočevar

      Nekatere generacije se ukvarjajo bolj s temeljnimi vprašanji, druge z dokončnimi odgovori. Nasprotno pa si generacija, ki ji pripada tudi Muanis Sinanović, očitno ne dela več toliko iluzij o relevantnosti prvih in pravilnosti drugih. Ta generacija je s pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke dobila svoj do zdaj najbolj prepričljivi glas, v katerem so na eni strani svobodno izraženi dvomi glede lastne identitete, te pa, na drugi, spremlja tudi nezaupanje do širšega družbenega stanja in vsega, kar se ima za preveč pomembno.Preberi

      23. novembra 2012 | Kritika, komentar

    • Cufkova podeželska pustolovščina

      Marjan Manček in Nataša Konc Lorenzutti

      Gaja Kos

      Nekoč je živel Cufek, ki je najprej cufal revijalno in potem pricufkal v knjigo. Vzreditelj Manček ga je ob primerni starosti oddal pesnici, zdaj pa so vsi trije v veselem pričakovanju otroških ljubiteljev cufkastih štirinožcev. Besedila, pisana na ilustracije, se sicer vedno ne obnesejo, a Cufek v besedi dobro korespondira s Cufkom v risbi, še več, rezultat kombinacije podob in besed so prav fletno duhovite epizodice. Gladko rimani verzi torej sledijo pasicam podob in soPreberi

      22. novembra 2012 | Kritika, komentar Trampolin

    • Švedski pisatelj – čudno blizu, čudno znan

      Mats Kolmisoppi na obisku v Ljubljani (pogovor z Dušanom Šarotarjem v Trubarjevi hiši literature, 19. 11. 2012)

      Gabriela Babnik

      Mats Kolmisoppi (1976), menda v zadnjih desetih letih eden najzanimivejših švedskih avtorjev, je v Ljubljano pripotoval tik po podelitvi nagrade v Stockholmu. Ker gre za avtorja štirih knjig – dveh romanov in dveh zbirk kratkih zgodb –, se je moderatorju večera in stanovskemu kolegu Dušanu Šarotarju najprej zdelo smiselno zastaviti eksistencialno vprašanje: kako je biti pisatelj na Švedskem? Kolmisoppi, na prvi vtis precej tih, že skoraj plah, je pojasnil, da je v zadnjih letih naPreberi

      21. novembra 2012 | Kritika, komentar Na torišču

    • * * *

      Karmen Jordan

      Kar pride iz mene, prihaja
      z natančnostjo koledarjev.
      Nisem še ura; moje roke
      so še zmerom moje roke
      in kazalci so za zdaj še
      vedno zunaj dosega mojih
      misli. Na metre natančno
      se izogibam gnoseologitetam,
      le redko zamenjam barve
      luči na semaforjih. Moje
      misli so še vedno skoraj
      moje misli. Osnovna pravila
      so znotraj dosega mojih
      refleksov. Kar prihaja iz
      mene, bo prišlo k tebi ob
      povsem naključnem času.
      Kot kri ali kot sposobnost
      tvorjenjaPreberi

      16. novembra 2012 | Branje Poezija

    • November

      Veronika Simoniti

      November je šel za geografa. Kar naprej se pritožuje in riše koordinate po zemljevidih, da bi jih seciral iz neskončnih zornih kotov. Izmišljuje si nove celine in nad njimi riše antracitne oblake s puščicami, ki dežujejo na nič hudega sluteče domorodce. Globuse osvetljuje samo z mesečino, tako hitro jih vrti, da se ljudem misli sučejo v norem atomskem spinu. Obláči se v črno in nosi sončna očala, na glavi ima vedno klobuk meščanskega gospoda, ki ga še pred mano ne sname in me je skoraj strah te njegove skorje.Preberi

      15. novembra 2012 | Literaturin koledar

    • Državljanske marginalije

      Primož Čučnik

      V času gospodarske depresije smo. V času pesimizma. V času volitev. Predsednik vlade nam (v tem mandatu) ne sadi rožic, ampak robidovje, in tako bo vse do takrat, dokler ne bomo dojeli. Smo pač taki, da imamo raje slepilo od krute realnosti. Za kruto realnost so bili nekoč zadolženi pisatelji in intelektualci. Zdaj je njihovo vlogo prevzel prvi minister. Prvi minister je precej bolj izpostavljen kot pisatelji in intelektualci. Prepričan sem, da bo kmalu začelPreberi

      13. novembra 2012 | Zdrav duh v zdravem ušesu

    • Mati

      Robert Kuret

      V sobi se mi je sesula omara.
      Preveč knjig je bilo na njej.
      Starši so me zapeljali do lesnine, da bi izbral novo.
      Ampak tam niso zares imeli omar,
      samo postelje, mize, pisarniške stole
      in te stvari.

      Na parkirišču sem pogledal mamo.
      Siva je bila. Skoraj čisto siva.
      Vesolje se je nehalo širiti.
      Kdaj se ti je to zgodilo?
      Zakaj se nisi pobarvala?Preberi

      9. novembra 2012 | Branje Poezija

    • Zakaj je babica jezna

      Lela B. Njatin in Alenka Sottler

      Gaja Kos

      Medtem, ko se avtorica sprašuje, zakaj je babica jezna, se bralec sprašuje, zakaj se trudi z medvedi, ko bi ji šli ljudje evidentno bolj na roko. Medvedi Lele B. Njatin itak so ljudje, ki se jim samo reče medvedi. Namesto šap imajo roke, po pohištvo za brloge so šli verjetno kar v Ikeo, ličijo se itd. ipd. Poleg tega si res težko predstavljam medvedko (in sploh kakršnegakoli medveda!) brez lasulje in zobne proteze! Pred očiPreberi

      7. novembra 2012 | Kritika, komentar Trampolin

    • Petindvajset let razmerij v lezbični četrti

      Ob 25-letnici lezbičnega gibanja na Slovenskem

      Maja Šučur

      Pravkar sem se vrnila s predvajanja dokumentarnega videofilma Razmerja (avtoric Marine Gržinić, Aine Šmid in Zvonke T. Simčič), ki se dobrih osemdeset minut temeljito posveča začetkom in razvoju lezbične scene, predvsem v Ljubljani, deloma pa tudi v Beogradu in Zagrebu. Film (in scena) pravzaprav bazirata na delu lezbične skupine Škuc LL (lezbične Lilit, nič pa ni narobe, če se kot prva asociacija zbudi zveza ljubljanske lezbijke), ki prav te dni praznuje svojo 25-letnico obstoja. Razmerja je hkrati uvodni event več kot teden dni trajajočega festivala Lezbična četrt.Preberi

      6. novembra 2012 | Esej, kolumna

    • Dan

      Muanis Sinanović

      zbobnal sem dan na kup. s tem so se odprle
      nepotrebne rešitve. zakaj sem hotel vedeti,
      na kakšen način je lahko vseeno, v koliko beline
      na ekranu ga lahko vnesem, v katere dimenzije?
      napet sem kot medtekstualna zver.
      vseeno ne bom nikogar klical na pomoč.
      ne bom se silil k sistemskim rešitvam, ne bom se silil k ničemur,
      čeprav lahko to pomeni konec dneva, kot sem ga spoznal.
      bolje bi ga bilo pozabiti. vse drugo so pravzaprav žalitve.
      na koliko različnih načinov lahko vtipkaš isto žalitev,
      na koliko načinov bobnaš absurd?Preberi

      5. novembra 2012 | Branje Poezija

    • Glas proti glasu

      O ritmu in razumljivosti v literaturi

      Andrej Hočevar

      I

      Duh časa v želji po ohranjanju nedoločnosti pravilom ni najbolj naklonjen, češ da najedajo svobodo in ustvarjanju odrekajo ustvarjalnost. Na takšno nedoločnost – ali zgolj neodločenost? – v poeziji vedno znova opozarjajo tisti primeri, pri katerih je težko upravičiti sodbo, da gre kljub vsemu za premišljeni in oblikovani način sporočanja, ki kljub navidezni odsotnosti pravil ne more biti podvrženo poljubnosti. Toga pravila normativnih poetik, s katerimi bi si lahko pomagali tako pri pisanju kot pri branju in sPreberi

      5. novembra 2012 | Brez gumba na srajci Esej, kolumna

    • Vse v istem hipu, v istem telesu

      Andrej Medved, ur. Fantasma epohé: poezija in/kot igra, slovenska avantgardna poezija 1965–1983. Koper: Hyperion, 2011.

      Andraž Jež

      Fantasma epohé – Poezija in/kot igra, kolosalno zastavljen projekt pesnika, filozofa in umetnostnega zgodovinarja Andreja Medveda, je zainteresirana slovenska javnost pričakala razmeroma medlo. V tisku so se sicer pojavljali napovedniki, ki so sicer v presežnikih, a obenem precej na hitro označili izid nove knjige, kar pa je odziv, precej nesorazmeren z ambicioznostjo projekta, za katerega je publika po novem bogatejša.Preberi

      2. novembra 2012 | Kritika, komentar

    • Lepo ornamentalno okrasje eksistence

      Blanca Andreu, Aleš Šteger in Aleš Debeljak. Ljubljana, Klub Cankarjevega doma, 25. 10. 2012.

      Katja Perat

      V četrtek, 25. oktobra zvečer, je Klub Cankarjevega doma gostil literarno-pogovorni večer iz žanra medkulturni dialogi. V zastopstvu moderatorja Aleša Debeljaka in dveh pesniških gostov, Aleša Štegra in Blance Andreu sta se Slovenija in Španija pred publiko, v devetdesetih odstotkih sestavljeno iz študentk hispanistike, spraševali, ali je poezija najbolj tradicionalna umetnost danes.Preberi

      29. oktobra 2012 | Na torišču

    • Primer: Bad boy Rushdie

      Literarni večer s Salmanom Rushdiejem. Cambridge, Massachusetts (ZDA), Unitarijanska cerkev, 9. 10. 2012.

      Nina Beguš

      Tudi literarna scena ima svoje »bad boyse« (saj bi napisala poredne fante, pa se sliši preveč navihano) in po crnkovičevsko lahko pomežiknem, »everybody loves the bad guy« (saj bi rekla, da imajo vsi radi barabe, pa moram zaradi dvojnosti pomena crnkovičevsko spet navreči angleško frazo). Pod fante sicer štejem same zrele može, kljub šarmu, ki se z leti še razpase, pa jim mladostniška oznaka čisto pristoji: dandy Wilde, stari pokvarjenec Bukowski, kontroverzni Houellebecq, evropski ljubljenecPreberi

      25. oktobra 2012 | Kritika, komentar Na torišču

Izdelava: Pika vejica