Številke ali črke? Oboje! 

Agata Tomažič

Naneslo je, da sem v bližnji tujini prisostvovala tako imenovani delavnici, katere poslanstvo je bilo tako imenovano opolnomočenje pisateljev. Raba glagolov nanesti in prisostvovati, ki izražata minimalno stopnjo vključenosti, ni naključna.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • April

      Veronika Simoniti

      April je priden in vedno naredi vse tako, kot je treba. Vse ima pospravljeno, prebral je vse klasike in zapoje ti vse simfonije (rad poje in njegov posneti glas vdira v intimo tujih domov, tuji hiševci si v svojih ognjiščih prilaščajo koloraturo njegove krvi). Vsaka stvar je na svojem mestu, sonce v dnevu in mesec v noči, črke na papirju in besede v ustih. Za vse pozna pravo mero, ve, kdaj je konec zgodbe inPreberi

      10. aprila 2012 | Literaturin koledar

    • Drevo

      Milan Dekleva: Etimologija pozabe. Abecednik poetičnih besedil

      Milan Dekleva

      “Če smo ljudje večni projekt, večna uperjenost proti cilju, so drevesa zvesta sidra zbranega mirovanja,” v enem izmed poglavij svoje nove knjige zapiše Milan Dekleva. Odlomek iz Etimologije pozabe, geslo “Drevo”.

      Preberi

      2. aprila 2012 | Branje Proza

    • Praznovali smo poezijo

      Dan poezije – odprto branje. KUD FP, 21. 3. 2012.

      Katja Perat

      Enaindvajsetega marca smo v KUD-u France Prešeren praznovali poezijo. Lepota KUD-ovega tradicionalnega bralnega maratona v čast Unescovega dne poezije je v tem, da ta samotna dejavnost intelektualnih elit enkrat letno sestopi s svojega slonokoščenega stolpa in na široko odpre svoja vrata upokojenkam Iskre Semič, uradnikom upravnih enot, temačnim srednješolcem, lastnikom servisov za popravilo koles, frizerkam in kar je sorodnega življa. Ker se nikdar ne ve, kdaj je morda zadnjič, smo se tudi tokrat zbrali v zadovoljivem številu, pripravljeni  nekaj ur svojega življenja žrtvovati na oltarju besedne umetnosti.Preberi

      26. marca 2012 | Na torišču

    • Obeležje nekdanje bojevitosti z udarnim zaključkom

      ŠKUC 40 – prvih 10: Živa književnost (Ljubljana, 12. 3. 2012)

      Andrej Hočevar

      Prejšnji ponedeljek je z udarnim glasbenim zaključkom nastopilo pet avtorjev različnih generacij, ki imajo s Škucem takšno ali drugačno povezavo, se reče, že nekakšno ali pa tudi sploh nobene. Kolikor je bilo namreč razumeti, je izbor sledil zamislim in povabilom voditeljice, mlajše pisateljice Vesne Lemaić, sicer tudi dejavne (lezbične) aktivistke in tako vsaj posredno povezane s Škucem ter njegovo družbeno-kritično vlogo. Dobro pripravljena voditeljica – ki odra ni zapustila niti med avtorskimi branji, s čimerPreberi

      19. marca 2012 | Na torišču

    • Marec

      Veronika Simoniti

      Marec se je že večkrat hotel pognati na oni svet, pa so ga vsakokrat še za časa zalotili, mu vzeli vrv, uplenili pištolo, skrili avtomobilske ključe, ga dvakrat potegnili s tračnic in enkrat s terase. Vedno sem mu pripovedovala žalostne arhetipske zgodbe, ki sem jim priredila srečen konec. Marec, marec, sin moj, zakaj si tako nesrečen? Marec je zdaj vedno pijan, takoj ko zasluti popke forzicij in zavoha mačice na barju, zalije njih in sebe s špiritom in pleše v privid pomladi kot moten otrok, kot naiven pan, kot konec sveta v jecljanju.Preberi

      5. marca 2012 | Literaturin koledar

    • Trije šaljivi kralji, resnež in odrešilni joker

      Pogovori z nominiranci in podelitev nagrade fabula (Klub CD, 27. 2. 2012)

      Urban Vovk

      Vse pozne obiskovalce ponedeljkovega pogovora z nominiranci za nagrado fabula – tokrat so jo podelili že sedmič, drugič zapored pa je ostala “doma”, v rokah avtorja Študentske založbe, ki je tudi organizatorka festivala – je prijetno presenetil odličen obisk, saj smo Klub CD na tovrstnih dogodkih le redko videli tako poln.Preberi

      5. marca 2012 | Na torišču

    • Dušo poezije zaveže čutna dotaknjenost realnih videnj

      Andrej Medved o svojem ustvarjanju in zbirki Glanum

      Andrej Medved – pesnik, esejist in filozof, urednik in prevajalec, umetniški vodja Obalnih galerij Piran – je izdal že čez trideset pesniških zbirk. Najnovejša med njimi je izšla pri Literaturi v zbirki Prišleki. O njej in o svojem ustvarjanju je Andrej Medved spregovoril za Literaturin obveščevalnik.

      Preberi

      5. marca 2012 | Intervju

    • O zgodbah najrajši razmišljam z zgodbami

      Z Veroniko Simoniti o novi knjigi

      Veronika Simoniti, ki je začela pisati kot pravljičarka, je za posamezne zgodbe prejela nekaj nagrad in bila večkrat nominirana. Uvrstila se je v peterico nominirancev za prvenec in bila med štirimi nominiranci festivala Fabula. Njen prvenec je zbirka dvajsetih kratkih zgodb Zasukane štorije, ki je pri Literaturi izšla 2005, njena druga knjiga, Hudičev jezik, pa je prav tako pri Literaturi izšla pred kratkim. Veronika je o knjigi, jeziku in morju spregovorila tudi za Literaturin obveščevalnik.

      Preberi

      27. februarja 2012 | Intervju

    • Leto v citatih

      NULL
      Zagrabi me še kar huda lakota in nekaj
      idejam podobnega. Andrej Hočevar, Literatura 246 Preberi

      12. februarja 2012 | Literaturino leto v citatih

    • Januar

      Januar

      Veronika Simoniti

      Januar se je rodil slep v brezmadežnosti novega ledu in postal delavec v gledališču. Najprej je bil telefonist, po žicah je pošiljal semena nesporazumov in zametke pobotanj. Ko so ugotovili, da gre vedno za svetlobo, je postal usmerjevalec reflektorjev, najbolje se je znašel pri Čehovu in enodejankah. Bil je visok in slok fant zelenih oči, ambiciozne brade in z ostrim nosom: vonj mu je nadomeščal vid. Oranžno barvo je vohal kot pozno vino, modra jePreberi

      12. februarja 2012 | Literaturin koledar

    • Poezija ni zvedljiva na sociologijo ali kaj podobnega

      Intervju z Miklavžem Komeljem

      Miklavž Komelj, ki je pri Literaturi izdal tudi nagrajeno pesniško zbirko Nenaslovljiva imena, je pred kratkim dočakal še izid svoje najnovejše zbirke, Roke v dežju. Za Literaturino spletno stran je natančno odgovoril na nekaj vprašanj, celoten, nekoliko daljši intervju, pa lahko preberete spodaj.Preberi

      12. februarja 2012 | Intervju

    • Pesem sama po sebi vedno pove več od njenega govorca

      Ivana Komel

      Spomnim se, da je Brane Mozetič pred leti v nekem intervjuju dejal, da se poezijo spodobi pisati v postelji. Kakšno je tvoje stališče? Kolikor je razumeti, naslovna pesem tvoje zbirke v postelji ni nastala po lastni izbiri?Preberi

      12. februarja 2012 | Intervju

    • “Moj pesniški subjekt nikoli ne more zares resignirati”

      Marcello Potocco

      Marcello Potocco, ki je doktoriral iz primerjalne književnosti in literarne teorije, je doslej izdal štiri pesniške zbirke: Lila (Mondena, 2002), Pripovedi o ovcah, ljudeh in drugih živalih (LUD Literatura , 2005), Popravki pesniške zbirke (LUD Literatura 2007) in – ta je še sveža – Via Francigena. Potocco, ki predava na koprski Fakulteti za humanistične študije, je za Literaturin obveščevalnik odgovoril na nekaj vprašanj o novi knjigi.Preberi

      12. februarja 2012 | Intervju

    • Februar

      Februar

      Veronika Simoniti

      Februar je droben fantič zlatih las, plašen in minljivih besed kot šampanjčevi mehurčki. Njegova govorica je tiha, nikoli nisem dobro slišala, kaj mi hoče dopovedati. Vedno se me je držal za krilo in odganjala sem ga v njegovo dobro. Našel si je vroče, možačasto dekle slamnatih las in s sirkovim krilom. Zdaj se drži tega in ona pometa z njim, kot se ji zljubi. Kadar zamahne s sirkovim krilom, naredi tak veter, da odnaša ljudi v paradiž, purgatorij in pekel.Preberi

      12. februarja 2012 | Literaturin koledar

    • Leto v citatih

      NULL
      Vsaj za danes je dovolj. Jelena Lasan, Literatura 245 Preberi

      12. februarja 2012 | Literaturino leto v citatih

    • Citat

      NULL
      Kot da se okrog nas ne dogajajo tudi velike zgodbe, kot da sami ne bi bili priče prelomnicam! Kot da v tem svetu ni več junakov in prave ljubezeni! Kot da nas ne bi moglo nič več navdušiti, očarati ali  povsem prevzeti! Vse to se še vedno dogaja. Zakaj hudiča bi torej  bral, kaj se dogaja najbolj dolgočasnim med nami? Za to imam vendar televizijo. Sebastijan Pregelj, Literatura 234 Preberi

      12. februarja 2012 | Literaturino leto v citatih

    • Pri pisanju sta važna predvsem način in okoliščine dojetja celote

      Marjan Strojan

      foto: Tom Langdon

      Za tvojo poezijo je značilno neko unikatno razmerje med doživetjem in (njegovo) refleksijo, kar se ponekod razvije v pesniške razprave, ki presegajo časovno-prostorske omejitve subjekta. Kaj lahko poveš o tem razmerju?

      Bolj malo. Tako pač je. Pišem, kar in kakor mi pride in težko razlagam teoretične predpostavke svojega pisanja.Preberi

      12. februarja 2012 | Intervju

    • Surovi talent lahko proizvaja le polizdelke

      Andrej Blatnik

      Knjiga je gladko izpisana, berljiva in duhovita, njena jasna struktura pa je dopolnjena z domišljeno dramaturgijo. Je (bilo) pisanje takšnega priročnika blizu pisanju kratke zgodbe?

      Prepričan sem, da mora biti vsako pisanje formalno domišljeno – surovi talent lahko proizvaja le polizdelke. (Pa brez skrbi, tudi za polizdelke je slovensko literarno tržišče dovolj veliko.) Še bolj to velja za vsebine, ki na prvi pogled niso privlačne – in učbenik zagotovo ni, pa če tisto, kar poučuje, še tako zelo želimo obvladati. Zato sem se izogibal teoretskimPreberi

      12. februarja 2012 | Intervju

    • Na vrhuncu ljubezenskega doživljanja se moramo odreči svoji identiteti in intelektualni samokontroli

      Dušan Merc

      Knjiga je v podnaslovu zvrstno določena kot “roman o ljubezni”; v čem se to loči od ljubezenskega romana? Katere so danes glavne pasti pisanja ljubezenskega romana, ali se o njem sploh sme govoriti brez navednic?

      Razlika je velika. Že med pisanjem sem ugotovil, da ne znam in ne zmorem napisati ljubezenskega romana. Nastajal je roman o neki ljubezni. Akter se sicer vede kakor zaljubljenec, njegovo trpljenje zaradi ljubezni obstaja. Za ljubezenski roman tekstu manjka njeno trpljenje,Preberi

      12. februarja 2012 | Intervju

    • Julija Potrč, nagrajena prevajalka

      Julija Potrč,
      priznanje za mladega prevajalca 2010
      Tamminen: Skrivališča
      Skrivališča so izšla pri LUD Literaturi v zbirki Stopinje

      foto: Nina Kmet Lunaček

      Tvoje zanimanje za finsko književnost in finščino se je začelo v bistvu pri njunih začetkih: s Kalevalo. Kako je v tem kontekstu potekalo tvoje učenje jezika, se ti zdi, da je bila Kalevala dobro izhodišče tudi za ukvarjanje s sodobno finsko književnostjo?Preberi

      12. februarja 2012 | Intervju

Izdelava: Pika vejica