Številke ali črke? Oboje! 

Agata Tomažič

Naneslo je, da sem v bližnji tujini prisostvovala tako imenovani delavnici, katere poslanstvo je bilo tako imenovano opolnomočenje pisateljev. Raba glagolov nanesti in prisostvovati, ki izražata minimalno stopnjo vključenosti, ni naključna.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • December

      Veronika Simoniti

      December je enciklopedist. V svoji sobi ima predalčke s paličkami na sredi, na katere so nataknjeni listki. Predalnik A je za botaniko, predalnik B za humanistične vede, predalnik C za okultne. In tako naprej. Vse znanje sveta bi rad imel v tej sobi, vse bi moralo biti razporejeno, urejeno, sistematizirano, klasificirano. Tako bi bil svet v redu in harmoniji. Rekla sem mu, da to ne gre, pa me je odpravil, češ da je zrasel v družini, kjer je bilo vse v najboljšem možnem redu, še sinov da je bilo dvanajst kot mesecev v letu.Preberi

      18. decembra 2012 | Literaturin koledar

    • Gospostvo avtorja

      Razmišljanje, spodbujeno s pogovorom »Ni dobrih knjig brez dobrih urednikov« v Trubarjevi hiši literature (28. 11. 2012)

      Jernej Županič

      Z okrogle mize »Ni dobrih knjig brez dobrih urednikov« v organizaciji Pogledov, ki jo mnogo bolje, kot bi jo zmogel sam, povzema prispevek E. V. na spletni strani, sem prinesel predvsem eno:

      Točko, ki je bila na njej pravzaprav odsotna oziroma so se je udeleženci dotaknili zelo mimogrede: sodelovanje med avtorjem in urednikom – oziroma, kot je najbrž jasno, njegovo presenetljivo odsotnost.Preberi

      14. decembra 2012 | Kritika, komentar

    • Pasolinijev preblisk

      Robert Simonišek

      Če bi kolonade, vse okrasje
      in zvonove pretopili v možnosti,
      jih zaupali možem v ozadju,
      bi bila mesta drugačna
      in življenje bi se odvrtelo
      nekam drugam.

      Če bi nad bronasta vrata
      v začetku poslali nekaj takega,
      kot je Carravagiov demon,
      bi zasijalo nekaj svetlejšega.
      Zloščilo bi sivino s pročelij
      in odprlo okno sleherne hiše,
      od koder bi se razlegalo
      novo nebo.Preberi

      14. decembra 2012 | Poezija

    • Revija Litteræ Slovenicæ – dejanje birokratske politike?

      Pogovorni večer: Le Livre Slovène / Litteræ Slovenicæ – pol stoletja prevajanja slovenske književnosti, 11. december 2012, Društvo slovenskih pisateljev

      Gabriela Babnik

      Dobre zamisli, dober razgovor, toda ozračje je bilo še vedno pesimistično. Le livre Slovène oziroma Litterae Slovenicae, kot se revija, ki jo izdaja Društvo slovenskih pisateljev, imenuje po letu 1991, je bila označena kot projekt, ki v petdesetih letih svojega delovanja ni doživel pravega odziva. Revija nima pravega receptorja, distribucijske mreže, so se strinjali udeleženci okrogle mize dr. Vladimir Pogačnik, Jani Virk in Andrej Medved, vsi v določenih obdobjih tudi uredniki revije. »Ne moremo živetiPreberi

      12. decembra 2012 | Na torišču

    • Če se trudim z distanco do jaza ali z iskanjem bližine? Z obojim hkrati.

      Intervju z Alenko Jovanovski o njenem pesniškem prvencu

      Kolikor vem, je tvoja knjiga nastajala kar nekaj časa. Spomnim se denimo pesmi “Žehta”, s katero si sodelovala – in zmagala – tudi na pesniškem turnirju; v tem času bi kateri drugi pesnik napisal in izdal že več zbirk … Si se zavestno odločila, da bo knjiga nastajala počasi, v svojem ritmu, ali si jo pisala v valovih, ki so zajeli tudi starejše tekste?Preberi

      11. decembra 2012 | Intervju

    • Ris

      Iz cikla “Prislutnje”

      Andraž Jež

      Noč in slišal sem za novico o izpuščenem risu; spomnim se glinenih besed in slik, ki so se v meni prekopicevale, ko sem hodil po temistem aristokratskem vrtu. Tema kot v polžjem očesu.

      Spomenik je bil lep in ne vem, zakaj sem se moral poscati prav nanj, še manj, zakaj sem moral splezati na vrh, da bi svoje dejanje opravil čim bolj neopazno (jasno, da je bil osvetljen, takšni monolitni pajaci se vselej topijo pod lučjo, ki lošči njihove konture, kot bi sami ne mogli govoriti v temi). A tedaj se mi je zdelo samoumevno.Preberi

      7. decembra 2012 | Branje Proza

    • * * *

      Zmagovalna pesem natečaja “Osvoji Julijo”

      Milojka B. Komprej

      Med krajce
      klobuka poveznem
      trohico starih zamer.
      Nekoliko obrabljene od naivnega
      zaupanja se zaprašijo
      v rob.
      Pogladim mehko klobučevino
      in jo poveznem na oči.

      Prepričane v temo
      se iskrijo vase.
      Raziskujoči pogled
      te najde nekje tam,
      precej
      niže od pričakovanj.Preberi

      6. decembra 2012 | Branje Poezija

    • Zahteva po preživetju, osnovana zgolj na pisanju

      Intervju s Karlom Hmeljakom ob njegovi novi knjigi Krčrk

      Tvoja zbirka ima naslov, ki je toliko nenavaden kot tudi izvirno sugestiven, po vrhu je pa še palindrom. Verjetno ima sorodnika tudi v Vallejovem Trilceu? Kako si prišel do njega, si zbirki zavestno hotel dati takšen naslov, ki ob odsotnosti vnaprejšnjih pomenskih konotacij ustvarja nov prostor?Preberi

      5. decembra 2012 | Intervju

    • S knjižnim sejmom nad policijski helikopter

      Igor Divjak

      Ta članek se ne more začeti drugače kot trapasto. Objemam te, knjižni sejem, poljubljam te, in ne pustim, da te preletavajo policijski helikopterji, ne dovolim, da bralce mlatijo s pendreki in po njih razpršujejo solzivec! Ker danes bodo spet protesti. Upam, da bodo glasni in kričeči in upam, da bo padla vlada! In če bo treba, za njo lahko tudi naslednja! In spet! V imenu knjižnega sejma! Znašel sem se namreč v absurdnem položaju, da sem nekaj tuhtal za članek o pravkar minulem 28. slovenskemPreberi

      30. novembra 2012 | Esej, kolumna Kritika, komentar

    • Jaz in knjižni sejem

      Razmišljanje ob slovenskem knjižnem sejmu

      Brane Mozetič

      Kar takoj moram priznati, da nisva bila nikoli prijatelja. Prej na različnih bregovih. A naj grem postopoma. Lahko bi rekel, da sem postal založnik pri osemnajstih, seveda samozaložnik. Bila je druga polovica sedemdesetih in v knjigarne je bilo mogoče raznesti knjige, da so jih vzeli v komisijo … in zagotovo so zadržali bistveno manjši rabat kot danes. V osemdesetih se mi je zdelo, da moram svoje knjige nekako izdajati pri resnih založbah. Kmalu sem ugotovil, da je založniški svet izključno svet moških, in toPreberi

      29. novembra 2012 | Kritika, komentar

    • Edina gotovost je negotovost

      O knjigi in o knjigah

      Andrej Hočevar

      Kadar govorimo o knjigi, smo vedno bolj pogosto prisiljeni v premislek o njenih osnovnih značilnostih in izhodiščnih določilih, ti pa so tem bolj nejasni in izmuzljivi, kolikor bolj o njih govorimo. Zato je bistveno, da ob govoru o knjigi najprej sploh preverimo obojestransko razumljivost in združljivost kodov; povedano z znamenito Carverjevo sintagmo (izposodil si jo je tudi Murakami), se je očitno treba vprašati, o čem sploh govorimo, ko govorimo o knjigi. In ker je ne nazadnje zares vsakdanje govoriti o knjigah, je vprašanje o knjigi slišati toliko bolj nenavadno.Preberi

      28. novembra 2012 | Brez gumba na srajci

    • In kako delajo to veliki?

      28. slovenski knjižni sejem – poročilo o ciklu pogovorov “Pisateljska soba – s poti”

      Mojca Kirbiš

      V okviru slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani se je v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma prejšnji teden od srede do nedelje zvrstila serija pogovorov o knjižnih sejmih po svetu. Stand-up komik in prevajalec fantazijske in otroške literature Boštjan Gorenc – Pižama je v svoji značilni sproščeni maniri kramljal z gosti, ki so tako z vidika založnikov kot tudi ljubiteljev literature delili svoje vtise s teh množično obiskanih knjižnih dogodkov. Brane Mozetič nam je pripovedoval o arabskem svetu, natančneje o knjižnih sejmih v Abu Dhabiju, Alžiru in Kairu, Polona Glavan o Sankt Peterburgu, Barbara Pogačnik o dogajanju na Salon du livre v Parizu, Andrej Blatnik o Indiji, Aleš Šteger pa o sejmih v Guadalajari in Buenos Airesu.Preberi

      28. novembra 2012 | Na torišču

    • Literaturo beremo, pisatelje … poslušamo?

      28. slovenski knjižni sejem – poročilo o cikel pogovorov “Literarne pokrajine”

      Blaž Zabel

      V sklopu 28. knjižnega sejma je od srede do sobote potekal sklop pogovorov pod naslovom Moja literarna pokrajina. Vsak večer se je v Veliki sprejemni dvorani v Cankarjevem domu predstavil uveljavljen slovenski pisatelj, z njim pa se je pogovarjala voditeljica Klavdija Zupan. Pogovori naj bi se osredotočili na različne geografske pokrajine, v katerih nastopajoči živijo in o katerih so pisali v svojih delih. Seznam nastopajočih (Gabriela Babnik, Dušan Šarotar, Dušan Jovanović in Boris Pahor) in zastavljen koncept sta obljubljala zanimivo in živahno literarno razpravo, saj so imeliPreberi

      27. novembra 2012 | Na torišču

    • –––

      Iz knjige Krčrk

      Karlo Hmeljak

      Slovenski pesnik kliče mladega slovenskega pesnika.
      Pička ti materinščina, svetovni dnevi, obeležja,
      uporaba zgodovine, trenutkov, naporov, kontre,
      blodi, gams, kriv, krčiti kolena, rezget konj, se
      zgruditi na tla, požreti, požreti vse to, se svita, v
      množini, enačiti držo s črko, zakon, moraš, moraš,
      moraš ponavljati, ponavljati sebi, ob uri dneva, ob
      tem, da živiš, neprestano, obenem, obist, obenem z
      zmoto, z ustnicami in topi, krogi, ki se jim samo
      reče krogi, v parketu natančno opazovati,Preberi

      23. novembra 2012 | Branje Poezija

    • Kako biti in ne biti pesnik svojega časa

      Muanis Sinanović, Štafeta okoli mestne smreke. Ljubljana: KUD France Prešeren, 2011. (Besedilo je razširjena in predelana različica utemeljitve za nagrado za najboljši knjižni prvenec)

      Andrej Hočevar

      Nekatere generacije se ukvarjajo bolj s temeljnimi vprašanji, druge z dokončnimi odgovori. Nasprotno pa si generacija, ki ji pripada tudi Muanis Sinanović, očitno ne dela več toliko iluzij o relevantnosti prvih in pravilnosti drugih. Ta generacija je s pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke dobila svoj do zdaj najbolj prepričljivi glas, v katerem so na eni strani svobodno izraženi dvomi glede lastne identitete, te pa, na drugi, spremlja tudi nezaupanje do širšega družbenega stanja in vsega, kar se ima za preveč pomembno.Preberi

      23. novembra 2012 | Kritika, komentar

    • Cufkova podeželska pustolovščina

      Marjan Manček in Nataša Konc Lorenzutti

      Gaja Kos

      Nekoč je živel Cufek, ki je najprej cufal revijalno in potem pricufkal v knjigo. Vzreditelj Manček ga je ob primerni starosti oddal pesnici, zdaj pa so vsi trije v veselem pričakovanju otroških ljubiteljev cufkastih štirinožcev. Besedila, pisana na ilustracije, se sicer vedno ne obnesejo, a Cufek v besedi dobro korespondira s Cufkom v risbi, še več, rezultat kombinacije podob in besed so prav fletno duhovite epizodice. Gladko rimani verzi torej sledijo pasicam podob in soPreberi

      22. novembra 2012 | Kritika, komentar Trampolin

    • Švedski pisatelj – čudno blizu, čudno znan

      Mats Kolmisoppi na obisku v Ljubljani (pogovor z Dušanom Šarotarjem v Trubarjevi hiši literature, 19. 11. 2012)

      Gabriela Babnik

      Mats Kolmisoppi (1976), menda v zadnjih desetih letih eden najzanimivejših švedskih avtorjev, je v Ljubljano pripotoval tik po podelitvi nagrade v Stockholmu. Ker gre za avtorja štirih knjig – dveh romanov in dveh zbirk kratkih zgodb –, se je moderatorju večera in stanovskemu kolegu Dušanu Šarotarju najprej zdelo smiselno zastaviti eksistencialno vprašanje: kako je biti pisatelj na Švedskem? Kolmisoppi, na prvi vtis precej tih, že skoraj plah, je pojasnil, da je v zadnjih letih naPreberi

      21. novembra 2012 | Kritika, komentar Na torišču

    • * * *

      Karmen Jordan

      Kar pride iz mene, prihaja
      z natančnostjo koledarjev.
      Nisem še ura; moje roke
      so še zmerom moje roke
      in kazalci so za zdaj še
      vedno zunaj dosega mojih
      misli. Na metre natančno
      se izogibam gnoseologitetam,
      le redko zamenjam barve
      luči na semaforjih. Moje
      misli so še vedno skoraj
      moje misli. Osnovna pravila
      so znotraj dosega mojih
      refleksov. Kar prihaja iz
      mene, bo prišlo k tebi ob
      povsem naključnem času.
      Kot kri ali kot sposobnost
      tvorjenjaPreberi

      16. novembra 2012 | Branje Poezija

    • November

      Veronika Simoniti

      November je šel za geografa. Kar naprej se pritožuje in riše koordinate po zemljevidih, da bi jih seciral iz neskončnih zornih kotov. Izmišljuje si nove celine in nad njimi riše antracitne oblake s puščicami, ki dežujejo na nič hudega sluteče domorodce. Globuse osvetljuje samo z mesečino, tako hitro jih vrti, da se ljudem misli sučejo v norem atomskem spinu. Obláči se v črno in nosi sončna očala, na glavi ima vedno klobuk meščanskega gospoda, ki ga še pred mano ne sname in me je skoraj strah te njegove skorje.Preberi

      15. novembra 2012 | Literaturin koledar

    • Državljanske marginalije

      Primož Čučnik

      V času gospodarske depresije smo. V času pesimizma. V času volitev. Predsednik vlade nam (v tem mandatu) ne sadi rožic, ampak robidovje, in tako bo vse do takrat, dokler ne bomo dojeli. Smo pač taki, da imamo raje slepilo od krute realnosti. Za kruto realnost so bili nekoč zadolženi pisatelji in intelektualci. Zdaj je njihovo vlogo prevzel prvi minister. Prvi minister je precej bolj izpostavljen kot pisatelji in intelektualci. Prepričan sem, da bo kmalu začelPreberi

      13. novembra 2012 | Zdrav duh v zdravem ušesu

Izdelava: Pika vejica