Sredi vzhodnega Berlina, že malce hipomanična 

Jedrt Lapuh Maležič

Kot zmeraj na neznanih terenih sem bila tudi tukaj kot kratkoviden slonček na trapezu, ki ga je nekdo posadil na gugalnico pod cirkuškim stropom in ki niti ne vidi mreže pod seboj, mreže, razpete zanj, da bi ga prestregla.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • O zgodbah najrajši razmišljam z zgodbami

      Z Veroniko Simoniti o novi knjigi

      Veronika Simoniti, ki je začela pisati kot pravljičarka, je za posamezne zgodbe prejela nekaj nagrad in bila večkrat nominirana. Uvrstila se je v peterico nominirancev za prvenec in bila med štirimi nominiranci festivala Fabula. Njen prvenec je zbirka dvajsetih kratkih zgodb Zasukane štorije, ki je pri Literaturi izšla 2005, njena druga knjiga, Hudičev jezik, pa je prav tako pri Literaturi izšla pred kratkim. Veronika je o knjigi, jeziku in morju spregovorila tudi za Literaturin obveščevalnik.

      Preberi

      27. February 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Leto v citatih

      NULL
      Zagrabi me še kar huda lakota in nekaj
      idejam podobnega. Andrej Hočevar, Literatura 246 Preberi
    • Januar

      Januar

      Veronika Simoniti

      Januar se je rodil slep v brezmadežnosti novega ledu in postal delavec v gledališču. Najprej je bil telefonist, po žicah je pošiljal semena nesporazumov in zametke pobotanj. Ko so ugotovili, da gre vedno za svetlobo, je postal usmerjevalec reflektorjev, najbolje se je znašel pri Čehovu in enodejankah. Bil je visok in slok fant zelenih oči, ambiciozne brade in z ostrim nosom: vonj mu je nadomeščal vid. Oranžno barvo je vohal kot pozno vino, modra jePreberi

      12. February 2012 | Literaturin koledar | Komentarji (1)

    • Poezija ni zvedljiva na sociologijo ali kaj podobnega

      Intervju z Miklavžem Komeljem

      Miklavž Komelj, ki je pri Literaturi izdal tudi nagrajeno pesniško zbirko Nenaslovljiva imena, je pred kratkim dočakal še izid svoje najnovejše zbirke, Roke v dežju. Za Literaturino spletno stran je natančno odgovoril na nekaj vprašanj, celoten, nekoliko daljši intervju, pa lahko preberete spodaj.Preberi

      12. February 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Pesem sama po sebi vedno pove več od njenega govorca

      Ivana Komel

      Spomnim se, da je Brane Mozetič pred leti v nekem intervjuju dejal, da se poezijo spodobi pisati v postelji. Kakšno je tvoje stališče? Kolikor je razumeti, naslovna pesem tvoje zbirke v postelji ni nastala po lastni izbiri?Preberi

      12. February 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • “Moj pesniški subjekt nikoli ne more zares resignirati”

      Marcello Potocco

      Marcello Potocco, ki je doktoriral iz primerjalne književnosti in literarne teorije, je doslej izdal štiri pesniške zbirke: Lila (Mondena, 2002), Pripovedi o ovcah, ljudeh in drugih živalih (LUD Literatura , 2005), Popravki pesniške zbirke (LUD Literatura 2007) in – ta je še sveža – Via Francigena. Potocco, ki predava na koprski Fakulteti za humanistične študije, je za Literaturin obveščevalnik odgovoril na nekaj vprašanj o novi knjigi.Preberi

      12. February 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Februar

      Februar

      Veronika Simoniti

      Februar je droben fantič zlatih las, plašen in minljivih besed kot šampanjčevi mehurčki. Njegova govorica je tiha, nikoli nisem dobro slišala, kaj mi hoče dopovedati. Vedno se me je držal za krilo in odganjala sem ga v njegovo dobro. Našel si je vroče, možačasto dekle slamnatih las in s sirkovim krilom. Zdaj se drži tega in ona pometa z njim, kot se ji zljubi. Kadar zamahne s sirkovim krilom, naredi tak veter, da odnaša ljudi v paradiž, purgatorij in pekel.Preberi

      12. February 2012 | Literaturin koledar | Komentarji (1)

    • Leto v citatih

      NULL
      Vsaj za danes je dovolj. Jelena Lasan, Literatura 245 Preberi
    • Citat

      NULL
      Kot da se okrog nas ne dogajajo tudi velike zgodbe, kot da sami ne bi bili priče prelomnicam! Kot da v tem svetu ni več junakov in prave ljubezeni! Kot da nas ne bi moglo nič več navdušiti, očarati ali  povsem prevzeti! Vse to se še vedno dogaja. Zakaj hudiča bi torej  bral, kaj se dogaja najbolj dolgočasnim med nami? Za to imam vendar televizijo. Sebastijan Pregelj, Literatura 234 Preberi
    • Brez trikratnega obračanja in variiranja enih in istih stavkov

      Gaja Kos

      Med Stritarjevimi nagrajenci je kar nekaj takšnih, ki ste svoje prve kritiške tekste začeli objavljati v reviji Literatura. Je to slučaj ali je Literaturina klima primerna za kaljenje mladih kritiških peres?

      Z rubrikama Robni zapisi in Kritika je Literatura kot nalašč za prve kritiške korake, ker omogoča lep prehod od krajše, bolj “svobodne” forme do daljših, temeljitejših kritiških tekstov. Dejstvo, da prav Literatura “vzgoji” marsikaterega kritiškega novinca pa gre verjetno pripisati tudi dejstvu, da literarnoPreberi

      12. February 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Gaja Kos, Stritarjeva nagrajenka

      NULL

      Stritarjeva nagrada, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje mlademu kritiku, krasi letos kritiški opus Gaje Kos. Gaja Kos, ki med drugim poleti jadra in pozimi teče na smučeh (letos je pretekla štiristo štirideset kilometrov dolg maraton čez Finsko), se v svojih kritikah posveča prozi, tudi mladinski in otroški. V reviji Literatura ureja rubriko Robni zapisi in, skupaj s Tino Kozin, zbirko Stopinje. Za Literaturin obveščevalnik se je oglasila s počitnic, kjer je, pravi, “težka depresija, ker že četrti dan ne piha, pri 40 stopinjah in stoječem zraku pa ima človek težave s koncentracijo”. Preberi

      12. February 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Pri pisanju sta važna predvsem način in okoliščine dojetja celote

      Marjan Strojan

      foto: Tom Langdon

      Za tvojo poezijo je značilno neko unikatno razmerje med doživetjem in (njegovo) refleksijo, kar se ponekod razvije v pesniške razprave, ki presegajo časovno-prostorske omejitve subjekta. Kaj lahko poveš o tem razmerju?

      Bolj malo. Tako pač je. Pišem, kar in kakor mi pride in težko razlagam teoretične predpostavke svojega pisanja.Preberi

      12. February 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Surovi talent lahko proizvaja le polizdelke

      Andrej Blatnik

      Knjiga je gladko izpisana, berljiva in duhovita, njena jasna struktura pa je dopolnjena z domišljeno dramaturgijo. Je (bilo) pisanje takšnega priročnika blizu pisanju kratke zgodbe?

      Prepričan sem, da mora biti vsako pisanje formalno domišljeno – surovi talent lahko proizvaja le polizdelke. (Pa brez skrbi, tudi za polizdelke je slovensko literarno tržišče dovolj veliko.) Še bolj to velja za vsebine, ki na prvi pogled niso privlačne – in učbenik zagotovo ni, pa če tisto, kar poučuje, še tako zelo želimo obvladati. Zato sem se izogibal teoretskimPreberi

      12. February 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Na vrhuncu ljubezenskega doživljanja se moramo odreči svoji identiteti in intelektualni samokontroli

      Dušan Merc

      Knjiga je v podnaslovu zvrstno določena kot “roman o ljubezni”; v čem se to loči od ljubezenskega romana? Katere so danes glavne pasti pisanja ljubezenskega romana, ali se o njem sploh sme govoriti brez navednic?

      Razlika je velika. Že med pisanjem sem ugotovil, da ne znam in ne zmorem napisati ljubezenskega romana. Nastajal je roman o neki ljubezni. Akter se sicer vede kakor zaljubljenec, njegovo trpljenje zaradi ljubezni obstaja. Za ljubezenski roman tekstu manjka njeno trpljenje,Preberi

      12. February 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Julija Potrč, nagrajena prevajalka

      Julija Potrč,
      priznanje za mladega prevajalca 2010
      Tamminen: Skrivališča
      Skrivališča so izšla pri LUD Literaturi v zbirki Stopinje

      foto: Nina Kmet Lunaček

      Tvoje zanimanje za finsko književnost in finščino se je začelo v bistvu pri njunih začetkih: s Kalevalo. Kako je v tem kontekstu potekalo tvoje učenje jezika, se ti zdi, da je bila Kalevala dobro izhodišče tudi za ukvarjanje s sodobno finsko književnostjo?Preberi

      12. February 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Citat

      NULL
      Zanimiva se zdi uporaba vokitokijev, saj smo jih že povsem pozabili; nanje je menda mogoče naleteti le še pri Rusih na počitnicah v tujini. Tina Vrščaj, Literatura 225 Preberi
    • Literaturin salon

      NULL

      Na Erjavčevi 4 je bila v sredo zelo uspela spiritistična seansa.
      Prikazal se je Arthur Rimbaud in bral iz Iluminacij. Za tiste,
      ki niso imeli s sabo Kondorjeve knjige, je poezijo simultano
      prevajala Barbara Pogačnik. Stala je na svojem standardnem
      mestu; med vrati. Rimbaud je bil malo nadelan
      in malo mozoljast, tako da se je nekaj zakrknjenih
      nepivcev in uporabnikov najnovejših kozmetičnih
      preparatov rahlo zgražalo in zmrdovalo. NaPreberi

      12. February 2012 | Literaturin salon | Komentarji (0)

    • Ivana Komel

      NULL

      Ivana Komel ve, da je pravi trenutek za poezijo vedno že tukaj: spodbudi ga lahko slaščica v slaščičarni ali pa prepogosto zapisana beseda “poezija”, ki bije s strani literarne revije. Ivana se je rodila leta 1983 v Slavonskem Brodu na Hrvaškem. V letu izida njenega pesniškega prvenca Narekovano iz postelje je tudi magistrirala na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo v Ljubljani. Poleg poezije piše še prozo, eseje in strokovne članke. Prevaja. Njena zbirka nadaljuje tradicijo Literaturinih pesniških prvencev, katerih svežina ni toliko v glasnosti, temveč bistrosti njenega pretoka.Preberi

      23. January 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Delavnica je dejansko delavnica. Ukvarjamo se s finomehaniko

      Uroš zupan

      Kadar iščemo avtorja, ki je kar najbolj odločilno vplival na podobo vse naše poosamosvojitvene poezije od 90.-ih do danes, je Uroš Zupan vedno med prvimi, ki se jih spomnimo. Toda Zupanov vpliv se ne ustavi pri njegovih knjigah, temveč se nadaljuje v osebnem angažmaju na zdaj že tradicionalnih Literaturinih delavnicah kreativnega pisanja, kjer svoje bogate izkušnje in svoj nezmotljivi občutek za najboljše v poeziji deli z mlajšimi kolegi.Preberi

      4. October 2010 | Intervju | Komentarji (0)

    • Pesem se mora doživljaja polastiti, sicer ni dobra

      Petra Zupančič

      Kmalu izide Premog, tvoj pesniški prvenec. Kakšni so tvoji občutki – se ti zdi, da s tem do pisanja in poezije sprejemaš dodatno, morda častno odgovornost ali pa jemlješ vse skupaj bolj sproščeno?

      Ja, vsekakor se mi zdi, da s tem do pisanja in poezije sprejemam dodatno odgovornost. Glede na številke, ki označujejo vsakoletne izide pesniških zbirk, se mi ta odgovornost ne zdi toliko častna – zame je predvsem etično ekološka. Morala sem si dokazati, daPreberi

      20. September 2010 | Intervju | Komentarji (0)