foto: Nina Kmet Lunaček

Tvoje zanimanje za finsko književnost in finščino se je začelo v bistvu pri njunih začetkih: s Kalevalo. Kako je v tem kontekstu potekalo tvoje učenje jezika, se ti zdi, da je bila Kalevala dobro izhodišče tudi za ukvarjanje s sodobno finsko književnostjo?Preberi

Knjiga je v podnaslovu zvrstno določena kot “roman o ljubezni”; v čem se to loči od ljubezenskega romana? Katere so danes glavne pasti pisanja ljubezenskega romana, ali se o njem sploh sme govoriti brez navednic?

Razlika je velika. Že med pisanjem sem ugotovil, da ne znam in ne zmorem napisati ljubezenskega romana. Nastajal je roman o neki ljubezni. Akter se sicer vede kakor zaljubljenec, njegovo trpljenje zaradi ljubezni obstaja. Za ljubezenski roman tekstu manjka njeno trpljenje,Preberi

Knjiga je gladko izpisana, berljiva in duhovita, njena jasna struktura pa je dopolnjena z domišljeno dramaturgijo. Je (bilo) pisanje takšnega priročnika blizu pisanju kratke zgodbe?

Prepričan sem, da mora biti vsako pisanje formalno domišljeno – surovi talent lahko proizvaja le polizdelke. (Pa brez skrbi, tudi za polizdelke je slovensko literarno tržišče dovolj veliko.) Še bolj to velja za vsebine, ki na prvi pogled niso privlačne – in učbenik zagotovo ni, pa če tisto, kar poučuje, še tako zelo želimo obvladati. Zato sem se izogibal teoretskimPreberi

foto: Tom Langdon

Za tvojo poezijo je značilno neko unikatno razmerje med doživetjem in (njegovo) refleksijo, kar se ponekod razvije v pesniške razprave, ki presegajo časovno-prostorske omejitve subjekta. Kaj lahko poveš o tem razmerju?

Bolj malo. Tako pač je. Pišem, kar in kakor mi pride in težko razlagam teoretične predpostavke svojega pisanja.Preberi

Stritarjeva nagrada, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje mlademu kritiku, krasi letos kritiški opus Gaje Kos. Gaja Kos, ki med drugim poleti jadra in pozimi teče na smučeh (letos je pretekla štiristo štirideset kilometrov dolg maraton čez Finsko), se v svojih kritikah posveča prozi, tudi mladinski in otroški. V reviji Literatura ureja rubriko Robni zapisi in, skupaj s Tino Kozin, zbirko Stopinje. Za Literaturin obveščevalnik se je oglasila s počitnic, kjer je, pravi, “težka depresija, ker že četrti dan ne piha, pri 40 stopinjah in stoječem zraku pa ima človek težave s koncentracijo”. Preberi

Med Stritarjevimi nagrajenci je kar nekaj takšnih, ki ste svoje prve kritiške tekste začeli objavljati v reviji Literatura. Je to slučaj ali je Literaturina klima primerna za kaljenje mladih kritiških peres?

Z rubrikama Robni zapisi in Kritika je Literatura kot nalašč za prve kritiške korake, ker omogoča lep prehod od krajše, bolj “svobodne” forme do daljših, temeljitejših kritiških tekstov. Dejstvo, da prav Literatura “vzgoji” marsikaterega kritiškega novinca pa gre verjetno pripisati tudi dejstvu, da literarnoPreberi

Na Erjavčevi 4 je bila v sredo zelo uspela spiritistična seansa.
Prikazal se je Arthur Rimbaud in bral iz Iluminacij. Za tiste,
ki niso imeli s sabo Kondorjeve knjige, je poezijo simultano
prevajala Barbara Pogačnik. Stala je na svojem standardnem
mestu; med vrati. Rimbaud je bil malo nadelan
in malo mozoljast, tako da se je nekaj zakrknjenih
nepivcev in uporabnikov najnovejših kozmetičnih
preparatov rahlo zgražalo in zmrdovalo. NaPreberi

Ivana Komel ve, da je pravi trenutek za poezijo vedno že tukaj: spodbudi ga lahko slaščica v slaščičarni ali pa prepogosto zapisana beseda “poezija”, ki bije s strani literarne revije. Ivana se je rodila leta 1983 v Slavonskem Brodu na Hrvaškem. V letu izida njenega pesniškega prvenca Narekovano iz postelje je tudi magistrirala na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo v Ljubljani. Poleg poezije piše še prozo, eseje in strokovne članke. Prevaja. Njena zbirka nadaljuje tradicijo Literaturinih pesniških prvencev, katerih svežina ni toliko v glasnosti, temveč bistrosti njenega pretoka.Preberi

Kadar iščemo avtorja, ki je kar najbolj odločilno vplival na podobo vse naše poosamosvojitvene poezije od 90.-ih do danes, je Uroš Zupan vedno med prvimi, ki se jih spomnimo. Toda Zupanov vpliv se ne ustavi pri njegovih knjigah, temveč se nadaljuje v osebnem angažmaju na zdaj že tradicionalnih Literaturinih delavnicah kreativnega pisanja, kjer svoje bogate izkušnje in svoj nezmotljivi občutek za najboljše v poeziji deli z mlajšimi kolegi.Preberi

Kmalu izide Premog, tvoj pesniški prvenec. Kakšni so tvoji občutki – se ti zdi, da s tem do pisanja in poezije sprejemaš dodatno, morda častno odgovornost ali pa jemlješ vse skupaj bolj sproščeno?

Ja, vsekakor se mi zdi, da s tem do pisanja in poezije sprejemam dodatno odgovornost. Glede na številke, ki označujejo vsakoletne izide pesniških zbirk, se mi ta odgovornost ne zdi toliko častna – zame je predvsem etično ekološka. Morala sem si dokazati, daPreberi

Andrej Blatnik zase z veseljem in povsem upravičeno pravi, da še zmeraj rad bere in potuje. Objavil je tri romane, pet knjig kratkih zgodb in štiri kulturno-teoretske knjige, v žepu ima kopico izdaj v tujini in domačih nagrad (Zlato ptico, Župančičevo in nagrado Prešernovega sklada).Preberi

Četudi velja Jure Jakob v živo menda za bolj molčečega človeka, je njegov glas trojno prepričljiv: njegove pesmi so uspeh tako pri bralcih kot pri kritiki, njegova branja v živo s svojim počasnim, a razločnim ritmom poslušalce potegnejo v zamaknjeno, pozorno tišino, pred kratkim pa smo ga v intervjuju, objavljenem v reviji Literatura (št. 229-230), spoznali tudi kot nadvse artikuliranega sogovornika s poglobljenim razumevanjem – in doživljanjem – poezije.Preberi

Marjan Strojan je prvo pesniško zbirko, Izlet v naravo izdal 1990. Zadnja, šesta, Vreme, kamni, krave je letos izšla pri LUDu Literatura v zbirki Prišleki. Kot prevajalec in urednik se je uveljavil z izdajami Chaucerja, Roberta Frosta, Jamesa Joycea in z Antologijo angleške poezije. Za Beowulfa in prevod Miltonovega Izgubljenega raja je leta 1996 in 2004 prejel Sovretovi nagradi, za pesniško zbirko Parniki v dežju (1999) pa Veronikino nagrado.Preberi

LUD Literatura bo naslednji mesec gostovala v Afriki. Nikomur od domačih literarnih turistov se še ni uspelo prebiti do Črnega kontinenta. To je dejstvo. Ampak tu nikakor ne gre za turizem, pač pa za produkt dogotrajnega treninga v ekstremnih preživetvenih razmerah (del treninga zajema tudi celostno memoriranje celotnega opusa Tomaža Šalamuna do zadnje vejice in pike) in pa seveda za trening vožnje z ultralahkimi letali podjetja Pipištumf. V JAR, kjer bo naslednji mesec središče sveta,Preberi