Najboljši izmed vseh možnih svetov 

Tina Bilban

Živimo v najboljšem možnem svetu, ampak tak je samo, če delamo na tem, da ne bi bil več, da bi bil tisti, ki pride jutri, še malo boljši.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • V mesnici

      Neja Tomšič

      Kadar ni nikjer nikogar in je tema gosta
      kot so gosti pogovori v mesnici
      kadar kos mesa odreže ženska
      in gledam v tla, ker ne znam jezika
      in se vsi pogovarjajo
      kadar ti prevzameš
      kadar so ploščice na tleh zanimivih vzorcev
      in se njeni lasje svetlikajo
      kadar me vpraša, kje naj zareže
      kadar imajo vse starejše gospe spremljevalke
      in ne nosijo grdih ortopedskih čevljev
      kadar so pod doma pletenimi jopicami
      skrbno skriti zlati križi
      kadarPreberi

      13. septembra 2013 | Branje Poezija

    • Živeti kot lev

      Sibylle Lewitscharoff, Blumenberg. Prevedla Ana Jasmina Oseban. Ljubljana: Sodobnost International, 2013. (Horizont)

      Alenka Ambrož

      Letošnje leto pisateljice Sibylle Lewitscharoff sta med drugim zaznamovala dva dogodka: prejela je nagrado Georga Büchnerja, najprestižnejšo nemško nagrado za leposlovje, z romanom Blumenberg pa je junija doživela tudi prvi prevod svojega dela v slovenščino.

      Blumenberg je fiktivna biografija enega slavnejših nemških filozofov prejšnjega stoletja, Hansa Blumenberga (1920–1996), ki ga pri nas poznamo predvsem po njegovi Genezi kopernikanskega sveta. Pisateljica zadnja leta življenja ustanovitelja t.i. metaforologije v romanu postavi v zelo sproščen odnos do dejstev, sPreberi

      12. septembra 2013 | Kritika, komentar

    • Sanje za Brice

      Festival Sanje v Medani, Dnevi knjige in vina. Medana, 28.–31. 8 2013

      Pavla Hvalič

      Letos se je v Medani od 28. do 31. avgusta že četrto leto zapored odvil festival (založbe) Sanje: Dnevi knjige in vina. Da se čas literarnih večerov, glasbe in otroškega programa nezadržno bliža, ni bilo nikjer prav vidno reklamirano; no, v Novi Gorici sem videla plakat, ki pa po velikosti ni konkuriral ostalim »vikend-dogodkom« (ne govorim o jumbo plakatih). Poletne plohe so minile, sčasoma se je zjasnilo in večer se je zdel primeren za obisk Gradnikove domačije v Goriških Brdih.Preberi

      10. septembra 2013 | Kritika, komentar Na torišču

    • En kup laži in nekaj resnice

      Blaž Iršič

      V trgovino z orožjem je vstopila ženska
      Včasih v svojih pesmih lažem
      Nekoč sem napisal, da ne morem saj veš
      Ker sem imel vneta jajca, teniški komolec in domotožje
      V resnici so mi bolj všeč fantje
      V svojih pesmih velikokrat lažem
      Momljal sem si ob prižganem radiu
      Nekaj takega kot: »đuuuuuuuli …«
      V svojih pesmih skoraj nonstop lažem
      To so stari strahovi
      Michael Jackson me kliče na walkie-talkie
      Detelj me nabija po jajcih
      Všeč miPreberi

      6. septembra 2013 | Branje Poezija

    • Inventura iztrganega sveta

      Vesna Hauschild, Inventura. Ljubljana: Ekslibris, 2011.

      Urban Zorko

      Leta 2013 z nagrado za mladega dramatika nagrajeni dramski prvenec scenaristke in publicistke (sicer diplomirane dramaturginje) Vesne Hauschild (l. 85) je sprva klil iz televizijske serije, a se mu je potem zahotelo lastnega glasu. Avtorica je hotela v gledališkem tekstu oživiti nočno moro globalnega feminizma, TV serijo Seks v mestu (1998–2004), toda projekt se je po nekaj zasukih preobrazil v samostojno zgodbo: v njej nastopa četverica (novozgrajenih) ženskih likov, ki preigravajo dileme sodobne ženske. VPreberi

      6. septembra 2013 | Kritika, komentar

    • Desa Muck in Matej de Cecco: Blazno resno slavni

      Gaja Kos

      Spomnim se, da je bilo na tiskovni konferenci ob izidu Blazno resno slavnih v navalu navdušenja izrečeno, da gre za prvo kombinacijo klasično podanega besedila in stripa v Sloveniji, pa kaj v Sloveniji, na svetu! Slednje je na licu mesta demantiral Pižama, ki je ob isti priliki kot običajno predstavljal en prevajalski špeh, prav tako pa tudi prvo ne drži, saj sta Deso Muck in Mateja de Cecca znotraj meja rodne grude za kakega polPreberi

      4. septembra 2013 | Kritika, komentar Trampolin

    • glasbenik

      Dijana Matković

      »almost blue, it’s almost touching, it will almost do.«
      chet baker, almost blue

       

      ne vem več, koliko sem spila. nekaj kozarcev belega vina in nekaj jackov? alkohol me prijetno omamlja, zavija v vato in ustvarja vtis, da so ljudje, ki hodijo mimo, ko pred vrati kluba kadim cigareto, malo zabrisani, kot bi bili iz nekega paralelnega sveta, ki se me ne tiče. celotno dogajanje pred klubom lahko odložim na stran, tako kot odložiš kozarec s pijačo, ko začutiš, da ti je od vsega popitega alkohola že malo slabo. no, skoraj tako.Preberi

      3. septembra 2013 | Branje Proza

    • Moja ženska

      Tomaž Hrovat

      Moja ženska ima eno nogo,
      odrezano v dimljah. Njen
      otrok je avtist, od skrbi
      ji nabrekajo želodčne stene.
      Moji ženski so mnogi kirurški rezi
      stetovirali trebuh,
      ne more imeti otrok. Ima
      hrta, ki je neukročen nemirnež
      aristokratske drže.
      Je vpadljiva plavolasa lepotica,
      na ulici se ženski in moški pogledi
      lepijo nanjo,
      ko se pozibava na visokih petah.
      Moja ženska bere in piše,
      prikazuje se mi iz mnogih knjig,
      samo polistam jih in je tam.
      MojaPreberi

      30. avgusta 2013 | Branje Poezija

    • O stičiščih med panonskim morjem in zemljo

      Dušan Šarotar, Ne morje ne zemlja. Novo mesto: Goga, 2012. (Goga)

      Miša Gams

      Samo tih kamen in pesem ležita v vseh svetovih hkrati

       Dušan Šarotar v svoji novi knjigi z naslovom Ne morje ne zemlja potuje skozi odlomke iz svojih prejšnjih del in izrisuje podobe svoje notranje pokrajine. Čeprav se bralcu ob prebiranju te suhljate knjižice zazdi, da se okrog pisatelja izrisujejo koncentrični krogi, ki se začenjajo v mitološkem spominu nekega zatajenega naroda in se skozi zoževanje na prekmursko dušo končujejo v  krogu družinskega spomina ter osebne izkušnje, se skozi branje kmalu zave, kako je avtor sam arhitekt svoje geografske pokrajine, ki jo skozi različne izkušnje doživlja na tisoč različnih načinov.Preberi

      29. avgusta 2013 | Kritika, komentar

    • Loes Riphagen in Bette Westera: Minicopre

      Gaja Kos

      Razne copre rade skačejo po otroških knjigah, pri nas recimo po knjigah Ide Mlakar. Te, o katerih bo tekla beseda, prihajajo z Nizozemske, coprajo pa tako, da ene stvari spreminjajo v druge. Recimo drevesa v kamne. Ali divje svinje v navadne kostanje. Ampak en šment je z njihovim copranjem, ker so na koncu tedna na istem kot na začetku, v svojem gozdu imajo žabe, zajce, divje svinje, navadne kostanje, drevesa in kamne, kakorkoli že obračajo,Preberi

      28. avgusta 2013 | Kritika, komentar Trampolin

    • Globalno in hkrati čvrsto vpeto v ptujsko okolje

      Dnevi poezije in vina na Ptuju, 18.–24. 8. 2013

      Mojca Kirbiš

      Ptuj se je za nekaj dni ponovno malo za hec malo zares prelevil v svetovno prestolnico poezije. Ni namreč kar tako, da se po ozkih uličicah malo zaprašenega podravskega mesteca potikajo pesniki svetovnega kova in da se v domačih atrijih, kafičih in vinskih kleteh odvijajo pesniška branja, prepleta več jezikov, gnetejo tolmači, tečejo živahne razprave in, navsezadnje, da ulice vrvijo od spremljevalnega programa, ki se na koncu dneva ›orgiastično‹ zaključi s koncertno točko kakšnega zaPreberi

      27. avgusta 2013 | Kritika, komentar Na torišču

    • Polje

      Miha Marek

      V svoji beli pižami Hari. Vsa Harijeva izrecnost
      še ne zadostuje za njegovo umevanje. Ta bela

      lahko pomeni sto stvari, njen globoki pomen
      je znan samo nekaterim in še ti

      raje molčijo, kadar globokoumijo. A na
      drugi strani (če interpretiramo, česarPreberi

      23. avgusta 2013 | Branje Poezija

    • Homo erectus

      Jedrt Maležič

      Petek, 5:00 zjutraj

      »Dajte no malo bolj podrgnit,« se je oglasila starka, medtem ko ji je Krivenšek umival intimni predel. »Ne bom se znucala.« Krivenšek je pomislil, kako mu je vsega dovolj in bi staruhi najraje potisnil umazano gobo v obraz. Ko je zaključil izmeno v domu za ostarele, mu izpred oči niso hotele izginiti slike striženja oroženelih nohtov.Preberi

      22. avgusta 2013 | Branje Proza

    • Dolgčas na zlatem Dunaju

      Miriam Drev, V pozlačenem mestu. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2012.

      Julija Potrč

      Tujina pogosto vabi z obljubo po boljšem življenju, ki se takšno zdi – če zaradi drugega ne – že zaradi svoje navidezne nedosegljivosti. Mlad slovenski par se v proznem prvencu Miriam Drev konec osemdesetih let prejšnjega stoletja odpravi iskat srečo na Dunaj, ki ju vabi s svojim umetnim bliščem. Luka dobi delo kot restavratorski pomočnik pri Poljaku Kolczynskem, ki najema poceni delovno silo z vzhoda za svoje podjetje za restavriranje, Ivana pa se iz etnologinjePreberi

      21. avgusta 2013 | Kritika, komentar

    • Bela

      Ana Porenta

      Bila si kot princesa iz diznijevih risank.
      Plesala si v dolgi beli obleki
      na kamniti mizi pod lipo.

      Odšla si iz otroštva, kjer si
      odštevala ure, ko si pri stari materi
      v kotu klečala na bukovih polenih.

      Sama si prebelila vse prostore,
      kamor sta se naselila.
      Rodila si v sterilni porodniški sobi.
      V plenice si zajemala ostanke
      rasti svojega otroka.Preberi

      16. avgusta 2013 | Branje Poezija

    • Abraham, nagrade in Uroš Zupan

      Uroš Zupan, Opišje žleze, telefoni in nesmrtnost. Ljubljana: LUD Literatura, 2013. (Novi Pristopi)

      Gregor Lozar

      Z Romanom imava dolgo zgodovino veseljačenja po lokalnih gostilnah in pogovorov o lokalnih temah, o nesmrtnosti in kar je tega, zato sva hitro našla skupen jezik in naredila načrt, kako naj bi prišel do plakete Tončke Čeč. Sklenjeno je bilo, da bo najbolje, če si kar sam napišem predlog (utemeljitev) in pripišem zasluge, kajti sam naj bi najbolje poznal svoje delo.Preberi

      16. avgusta 2013 | Kritika, komentar

    • Matjaž in Jelena Bertoncelj: Trobentica

      Gaja Kos

      Sama naslovnica ni ravno lovilec oči, zato pa notranjost izgleda precej bolj obetajoče – na hitro vržen pogled razkriva živahnost v barvi in dogajanju. Mimogrede, delitev dela med na naslovnici navedenima avtorjema Matjažem in Jeleno Bertoncelj je sledeča: on je pisal in risal, ona barvala. Ampak bolj natančen pogled vendarle razočara, nikakor ne v celoti, deloma pa že, čeprav je v tem primeru morda to v veliki meri stvar pričakovanja. Po uvodnih besedah sem siPreberi

      14. avgusta 2013 | Kritika, komentar Trampolin

    • O nujnosti propada

      Max Frisch, Človek v holocenu. Prev. Renata Zamida. Ljubljana: Študentska založba, 2013. (Beletrina)

      Anja Radaljac

      Frischeva kratka prozna pripoved Človek v holocenu (1979), ki govori o stiski ostarelega gospoda Geiserja, med dolgotrajnim deževjem borečega se proti izgubi spomina ter za ohranitev svoje zavesti, v njegovem miselnem ustroju izenačene z eksistenco samo, je pri Študentski založbi izšla pod zvrstno oznako roman, kar je skrajno problematično. Delo namreč ne ustreza niti enemu samemu literarno-teoretskemu kriteriju za roman, razen morda, da je pisano v prozi. Hkrati je oznaka, ki jo je delu pripela slovenska založba in so jo povzeli nekateri kritiki (denimo Preberi

      12. avgusta 2013 | Kritika, komentar

    • Ploskanje čistih dlani

      Rade Krstič

      Vsake toliko časa se zgodi,
      da moramo nekomu zaploskat.
      Naj je to kitarist s ceste
      ali pa harmonikar,
      skratka: umetnik!

      Zgodi pa se tudi,
      da nekdo pade v vodo
      in takrat so na vrsti reševalci,
      ki potegnejo utopljenca ven iz reke.Preberi

      9. avgusta 2013 | Branje Poezija

    • O ponižnosti

      (Odziv na komentar Roberta Kureta o 6. Festivalu Mlade rime)

      Uroš Prah

      Robert Kuret je na tem mestu pred kratkim objavil poročilo s 6. festivala Mladih rim, Opazovanje VS participacija, katerega sledeči odlomek hočeš nočeš zahteva odgovor.

      Pred tem moram opozoriti še na dve nepravilnosti, ki sta v prispevku navedeni v zvezi z Idiotovim večerom. Tibor Hrs Pandur ni bral pesmi ubite aktivistke Rachel Corrie, temveč pesmi Suheir Hammad, ki govorijo o Corrie. Meni pripisana izjava: »Nobenega sožitja ni med mojo ljubeznijo in tvojim nasiljem,« ni moja, temveč verz Ane Marie Rodas, ki je prevedena v novi številki.Preberi

      7. avgusta 2013 | Kritika, komentar

Izdelava: Pika vejica