Neizprosnim sodnicam 

Pia Prezelj

Skoraj vse naše odločitve se mi zdijo sebične, sploh tiste v odnosih, zakonih, družinah, a nekatere sebičnosti so – vsaj tako se zdi – sprejemljivejše od drugih.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • O nujnosti propada

      Max Frisch, Človek v holocenu. Prev. Renata Zamida. Ljubljana: Študentska založba, 2013. (Beletrina)

      Anja Radaljac

      Frischeva kratka prozna pripoved Človek v holocenu (1979), ki govori o stiski ostarelega gospoda Geiserja, med dolgotrajnim deževjem borečega se proti izgubi spomina ter za ohranitev svoje zavesti, v njegovem miselnem ustroju izenačene z eksistenco samo, je pri Študentski založbi izšla pod zvrstno oznako roman, kar je skrajno problematično. Delo namreč ne ustreza niti enemu samemu literarno-teoretskemu kriteriju za roman, razen morda, da je pisano v prozi. Hkrati je oznaka, ki jo je delu pripela slovenska založba in so jo povzeli nekateri kritiki (denimo Preberi

      12. avgusta 2013 | Kritika, komentar

    • Ploskanje čistih dlani

      Rade Krstič

      Vsake toliko časa se zgodi,
      da moramo nekomu zaploskat.
      Naj je to kitarist s ceste
      ali pa harmonikar,
      skratka: umetnik!

      Zgodi pa se tudi,
      da nekdo pade v vodo
      in takrat so na vrsti reševalci,
      ki potegnejo utopljenca ven iz reke.Preberi

      9. avgusta 2013 | Branje Poezija

    • O ponižnosti

      (Odziv na komentar Roberta Kureta o 6. Festivalu Mlade rime)

      Uroš Prah

      Robert Kuret je na tem mestu pred kratkim objavil poročilo s 6. festivala Mladih rim, Opazovanje VS participacija, katerega sledeči odlomek hočeš nočeš zahteva odgovor.

      Pred tem moram opozoriti še na dve nepravilnosti, ki sta v prispevku navedeni v zvezi z Idiotovim večerom. Tibor Hrs Pandur ni bral pesmi ubite aktivistke Rachel Corrie, temveč pesmi Suheir Hammad, ki govorijo o Corrie. Meni pripisana izjava: »Nobenega sožitja ni med mojo ljubeznijo in tvojim nasiljem,« ni moja, temveč verz Ane Marie Rodas, ki je prevedena v novi številki.Preberi

      7. avgusta 2013 | Kritika, komentar

    • Pippa Goodhart in Andy Rowland: Velika knjiga male Neli

      Gaja Kos

      Velika knjiga male Neli je slikanica spod peresa angleške mladinske pisateljice Goodhart in spod čopiča ilustratorja Rowlanda, ki, mimogrede, ni angleški igralec nogometa, pač pa si s slednjim le deli ime in priimek. Zelo na kratko povedano je to slikanica, ki jasno pove oziroma razloži, zakaj morajo biti knjige ilustrirane (oziroma opremljene s slikovnim gradivom). V kolikor niso, se prav lahko zgodi, da se slon prepozna kot miš ali miš kot slon. V veliki knjigiPreberi

      6. avgusta 2013 | Kritika, komentar Trampolin

    • AILC/ICLA kongres Pariz 2013: nekaj vtisov

      Kongres Mednarodne zveze za primerjalno književnost (AILC/ICLA): Pariz, Paris-Sorbonne (Paris IV), 18.–24. 7. 2013

      Blaž Zabel

      Letos proti koncu julija je v Parizu potekalo teden dni trajajoče srečanje Mednarodne zveze za primerjalno književnost (International Comparative Literature Association/Association internationale de littérature comparée). Organizacijo kongresa, ki se redno odvija vsaka tri leta, je zveza letos zaupala Univerzi v Parizu IV: Paris-Sorbonne ter članici zveze Anne Tomiche. V sedmih dneh se je tako zvrstilo veliko število najrazličnejših paralelnih sekcij ter štiri plenarna predavanja. Med slednjimi je najboljPreberi

      2. avgusta 2013 | Kritika, komentar Na torišču

    • Najina nežnost bo trajala eno življenje

      Jana Putrle Srdić

      V sanjah brodiva po izlivu reke v morje,
      postajava lahki s tem namočenim drevesnim deblom
      v pogledu, z otoki iz kamnov v glavi,

      prebodeni s soncem, ki je zapičeno v trsje,
      in začrtani v polkrožno obalo.
      Same navadne stvari, osnovni delci,
      enopomenski elementi, narava za znoret.Preberi

      2. avgusta 2013 | Branje Poezija

    • Štirje dnevi svobode, borovničk, literarnih nastopov in pisanja scenarija o norcih

      Ali: Kako smo preživeli Malo šolo literature na Pohorju

      Miša Gams

      Mala šola literature je že peto leto zapored potekala v Ribniški koči, ki se nahajana nadmorski višini okrog 1500 m – na višini torej, ki botruje tako klopom kot vročini v dolini, zanesljivi viri pa radi dodajo, da na tej višini tudi greh ni več možen oz. zbledi ob lepoti narave, ki se tu poraja bolj ali manj izčrpanim očem urbanega literata. Ob pestrem programu, za katerega je zaslužen Mladinski kulturni center v MariboruPreberi

      1. avgusta 2013 | Kritika, komentar Na torišču

    • Diderot in estetizacija morale

      Denis Diderot, To ni zgodba in druge zgodbe. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012.

      Matej Budin

      A spretnost pripovedovanja je obenem izvor laži
      in nobena stvar ne uniči utvare bolj kot poezija. 

      Denisa Diderota poznamo kot enega izmed osrednjih predstavnikov filozofije razsvetljenstva, kot d’Alembertovega sodelavca in soavtorja pri pisanju in urejanju Enciklopedije, kot vehementnega ter zato tudi večkrat preganjanega in cenzuriranega materialista, antiokazionalista in ateista.Preberi

      1. avgusta 2013 | Kritika, komentar

    • Spomini na Bolgarijo

      Katarina Gomboc

      Večer je in mi se pogovarjamo
      o tistem Bolgaru, ki je bil najprej novinar,
      potem pa je zbolel za multiplo sklerozo
      in je moral pustiti vse,
      kar mu je nekaj pomenilo

      potem jaz spet povem tisto zgodbo
      o starki, ki je bila nekoč pevka
      in je po lokalih pela šansone
      obiskala sem jo v njenem stanovanju v Sofiji,
      iz katerega nikoli ne stopi,
      saj zaradi parkinsonove bolezni
      ne more po stopnicahPreberi

      26. julija 2013 | Branje Poezija

    • Kaj je ameriškega v Ameriški trilogiji?

      Rok Vilčnik, Ameriška trilogija. Maribor: Litera, 2013. (Maribor)

      Aljaž Krivec

      Zbirka dram Roka Vilčnika (znanega pod psevdonimom rokgre), ki so nastale med letoma 2007 in 2010 pod naslovom Ameriška trilogija, združuje z Grumovo nagrado ovenčano dramo Smeti na luni ter še neobjavljeni drami naslovljeni Učinek kobilice in Serum resnice. Ravno naslov pričujoče zbirke je tisti, ki zaznamuje naše branje. Sam pojem ameriške trilogije je v ameriški kulturi globoko vsidran, najsigre za pesem Mickeya Newburyja, ki jo je populariziral Elvis Presley, ali serijo treh knjig ameriškegaPreberi

      25. julija 2013 | Kritika, komentar

    • Pri sosedovih

      Maja Čehovin Korsika

      Pogled na ulico v jutru. Pek izstopi iz starega črnega mercedesa, oblečen v bele hlače in cenene, malce zamazane bele plastične čevlje. Pred zgodnjim hladom ga ščiti usnjena jakna kao Armani. Mimo se sprehodi gospa z maltežanom, odetim v posebno palerinico, z zlato ketnico na vratu. Kuža opravi potrebo pred vrati pekarnice in se radostno brezbrižen odpravi po znani poti. Izgineta za staro stavbo, ki med bloki deluje malce strašljivo. Nekoč je imela prekrasno verando, ki se je zdaj sesedala sama vase, skozi zaraščeno okno pa lahko v notranjosti uzreš starega fička, ki ga je tam zapustil čas.Preberi

      24. julija 2013 | Branje Proza

    • Narcizem in ustvarjalnost Lojzeta Kovačiča na primeru Prišlekov

      Joel Brence

      Narcizem kot psihološka motnja se imenuje po Narcisu, mitološkem mladeniču, ki se je zaljubil v svoj lastni odsev v jezeru. Najprej ni vedel, da je odsev njegov, ko pa je to ugotovil, je umrl, saj se je zaljubil sam vase. Kot psihoanalitični sindrom je narcistična motnja motnja samospoštovanja. Narcistični ljudje verjamejo, da so junaki z napako, in sicer táko, da jih nihče ne more sprejeti, sploh pa ne ljubiti. Psihoanalitiki menijo, da so taki zaradiPreberi

      22. julija 2013 | Esej, kolumna

    • Včeraj sem ukradel rožo,

      Andrej Tomažin

      preprosto. 

      Le da je bila sukulent in sem mislil, da si jo bom zgolj sposodil za nedoločen čas.

       

      Na vsako izmed rož, ki jih ponoči nosim v naročju do najetega stanovanja,

      si zapišem točen kraj, kje sem jo dobil, da jih lahko kasneje vrnem.Preberi

      19. julija 2013 | Branje Poezija

    • Afrika – moja dežela?

      Gabriela Babnik, Sušna doba. Ljubljana: Študentska založba, 2012. (Beletrina)

      Martina Potisk

      Postavljanje dogajanja na prostrane afriške planote, prerasle z magičnostjo in mistiko, ki s svojim primežem uokvirjajo življenje tamkajšnjih domačinov, zaznamovanih s prvobitno vitalnostjo in neizbežno odvisnostjo od naravnega dogajanja, za sodobno slovensko literaturo pač (še) ni nekaj povsem običajnega. Če pogledamo zgolj dosedanjo slovensko romaneskno literarno ustvarjanje, pa lahko kaj kmalu ugotovimo, da se afriški svet poleg potopisno literarnih udejstvovanj Evalda Flisarja ali Borisa Kolarja ter potopisno dokumentarnih del Sonje Porle ali Andreja Moroviča še posebej intenzivno zrcali v romaneskni prozi Gabriele Babnik.Preberi

      17. julija 2013 | Kritika, komentar

    • »Okej, glass, poišči medijsko prihodnost«*

      Uvodnik Literature št. 265-266

      Taja Topolovec

      Bralec se je nagnil čez rob mostu in si pri tem pridržal očala, ki so mu lezla nevarno na konico nosu. Razgled na medijsko avtocesto je bil od tukaj izjemen. V ospredju nekaj velikih, v hiter digitalni razvoj usmerjenih tekmovalcev, ki osvajajo nove naprave, procese medijske produkcije in žanre. Precej za njimi pa ogromen prometni zamašek vseh tistih medijev, ki nikakor nočejo pospešiti, da ne bi slučajno prehiteli konkurence, na kakšnem odcepu narobe zavili inPreberi

      16. julija 2013 | Esej, kolumna Uvodnik

    • Dokazi

      Anja Cimerman

      Nekoč sem
      nekemu fantu pustila,
      da me je otipaval,
      ker sem mu hotela
      dokazati, da nisem
      sramežljiva.
      Vozila sem divje,
      ker sem hotela
      dokazati, da imam
      temperament.
      Nisem jokala
      pred drugimi,
      ker sem hotela
      dokazati, da sem
      močna.
      Pisanje
      dolgih pesmi
      me ne zanima,
      ne bom dokazovala,
      da jih znam
      pisati.Preberi

      12. julija 2013 | Branje Poezija

    • Opazovanje VS Participacija

      6. festival Mlade rime. Ljubljana, 17. 6.–1. 7. 2013

      Robert Kuret

      I

      Obstaja kar precej binarnih dvojic, po katerih bi lahko razvrstili slišano poezijo na šestem festivalu Mladih rim, ki ga skupaj z ekipo organizirata Veronika Dintinjana in Dejan Koban. Kot se recimo romaneskni junaki delijo na pasivne in aktivne, tako bi lahko tudi poezijo nategnili na omenjeni, a rahlo modificirani binom: poezija kot izraz opazovanja sveta in poezija kot izraz participacije v svetu. Ker je prevladujoča težnja poetiziran dnevniški zapis, je oznaka poezijePreberi

      12. julija 2013 | Kritika, komentar Na torišču

    • »Grajenje neke skupnosti, vsaj začasne«

      Pogovor z Veroniko Dintinjana in Dejanom Kobanom o festivalu Mlade Rime

      Mlade rime so eden izmed najbolj vztrajnih, prijetnih in svežih ciklov literarnih dogodkov v prestolnici. Kako ste dobili idejo za festival in koliko se njegove vsebinske smernice sploh še prekrivajo z rednimi Mladimi rimami?

      Prvo leto smo imeli junija malo daljše branje, saj smo povabili vse, ki so tisto leto sodelovali na Mladih rimah. Drugo leto smo naredili enako, vendar pa je bilo to že toliko ljudi, da je nastal pravi pesniški maraton. Tretje leto smo,Preberi

      10. julija 2013 | Intervju

    • Kdo govori, kdo piše*

      Andrej Blatnik

      Ne berem prav veliko poezije, tudi povedati o njej ne znam kaj dosti. Vendar se vsakič, kadar morem, odpravim na Festival Pranger prisluhnit, kaj bodo o njej povedali drugi. Na Prangerju namreč (večinoma mlajši) udeleženci tako za okroglo mizo kot v publiki o poeziji govorijo s strastjo. Pa ne o poeziji nasploh, temveč o konkretnih novih slovenskih pesniških zbirkah, tistih devetih, ki jih sprotni selektorji izbirejo kot najboljše. In na Prangerju malo uživam v visoki ravni literarnega diskurza, malo pa me zmeraj daje zavist, kako da tako zavzete debate o prozi v Sloveniji ni.Preberi

      9. julija 2013 | Esej, kolumna

    • Kresnik 2013: dva tedna po podelitvi

      Blaž Zabel

      No, pa smo spet pri kresniku. Po dveh tednih so se glave nekoliko ohladile in uspeli smo prebrati še kakšno nominirano knjigo, za katero nam je pred podelitvijo na Rožniku zmanjkalo časa. Sedaj je torej pravi trenutek, da trezno premislimo, kako je letos komisija opravila svoje delo. Kljub vsemu pa se velja najprej ponovno spomniti, kaj sploh je nagrada kresnik. Nagrada kresnik je nagrada za najboljši slovenski roman preteklega leta. Zakaj poudarjam to znano dejstvo?Preberi

      8. julija 2013 | Kritika, komentar

Izdelava: Pika vejica