Bog pomaga tistemu, ki si pomaga sam 

Hugo Mujica

Videti je bilo kot strela, a kot strela, ki se ni ugasnila, ki ni sprostila svojega bliska, ki je zadrževala svoj grom. Vse se je razsvetlilo, bilo je na ogled vsakemu, ki bi želel gledati, razkrivalo je vsakega, ki bi se želel skriti.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • Odhod v park

      Danijel Dragojević

      V meni se vse ziba kot pri neurju.
      Moram se zbrati. Vsekakor
      se moram zbrati. Ona ima dve veliki očesi,
      ki me pred tremi leti še nista
      gledali. Moj Bog, gleda me!
      Res je, jaz sem njen oče,
      držim jo za roko in hodiva
      proti parku. Če me bo kaj vprašala,
      vem, kaj bom rekel, vse, kar se pojavlja,
      sem že mnogokrat srečal.
      Vem, kaj zahteva od tega jutra,
      od ulice, od parka, od mene,Preberi

      11. oktobra 2013 | Branje Poezija

    • Ivona Březinová: Začarani razred

      Gaja Kos

      3. c je bil do pred kratkim povsem običajen razred. Ampak potem, nekega dne, so ga trojčki Lajoš, Maroš in Pišta obrnili na glavo – skoraj dobesedno. No, učilnico so s tleski prstov kot bi mignil spremenili v kopališče, pa v drsališče, pa v živalski vrt, pa v prostor za taborjenje s pravim tabornim ognjem na sredi in še kaj bi se našlo. Učilnica, ki postane kopališče, seveda pri priči namesto hrama učenosti postane zabaviščePreberi

      11. oktobra 2013 | Kritika, komentar Trampolin

    • Neznosna lahkost strahu

      Nataša Sukič, Kino. Maribor: Litera, 2013.

      Martina Potisk

      Če se zazremo skozi prizmo, ki zaobsega tendence sodobnega slovenskega romanesknega literarnega ustvarjanja, ugotovimo, da se roman Kino glede na svoje osrednje pripovedno polje postavlja ob bok romanom, h katerim med drugimi spadajo Balerina, balerina (1997) in Tito, amor mijo (2005) Marka Sosiča ali Jadrnica (2011) Ferija Lainščka. Omenjenim literarnim delom je namreč skupno, da na položaje osrednjih literarnih likov postavljajo posameznike z roba družbe, raznovrstne »marginalce«, ki jih zavedanje lastne družbene zaznamovanosti pogosto vodiPreberi

      11. oktobra 2013 | Kritika, komentar

    • Pesniki plitkih strasti

      Katja Perat

      Včasih kdo, ki se je priučil, kako disciplino naseliti s prirojenim udobjem,
      S katerim privlačni ljudje naseljujejo svoja telesa,
      Reče, da je ljubezen neizoblikovano in komaj civilizirano čustvo,
      Čustvo razdora in nemoči,
      Primerno za majhne sesalce in ljudi, ki ne bodo nikdar zares ljudje.
      Da mora vsak, ki se je kdaj uklonil raziskovanju, razumeti,
      Da lepota lahko vzdrži samo površen pogled,
      Da moramo biti osamljeni in razlaščeni,
      Da bi zmogli verodostojno ovrednotiti resničnost,
      In daPreberi

      4. oktobra 2013 | Branje Poezija

    • Na/okoli

      Jasmin B. Frelih, Na/pol. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2013.

      Ana Schnabl

      Ima me, da bi svoj zapis o prvencu Jasmina B. Freliha Na/Pol pričela s temeljitim povzetkom plota. Rada bi vam povedala kaj več o tem, kako dobro in natančno so zastavljeni trije osrednji protagonisti, kako gibka sta njihov kontekst in njihove motivacije, v kako ustreznem jeziku se izpisuje vsak posamezni nesrečni človek knjige in opisala še zadnje dejanje knjige, ki me je docela navdušilo. Pa vendar – vsega tega ne smem storiti. Pa ne zato,Preberi

      3. oktobra 2013 | Kritika, komentar

    • Aino Havukainen in Sami Toivonen: Tine in Bine v vesolju

      Gaja Kos

      Tine in Bine! Spet! Ja, točno tako, tista dva hecna brata z izumiteljsko žilico! Tokrat v nekoliko bolj obsežni slikanici (glede na predhodno, Tine in Bine – Nori izumi, je namenjena malce starejšim otrokom) zahvaljujoč svojemu kot britev ostremu umu pred pogubo rešujeta kar celotno vesolje. Napeta zgodba, v kateri seveda ne manjka Tinetovih in Binetovih genialnih idej in izumov, je kot nalašč za vse, ki vas zanima prostranost vesolja – nevarna, zagonetna in hkratiPreberi

      2. oktobra 2013 | Kritika, komentar Trampolin

    • Ljubim te / ležeče

      Kratka zgodba o L

      Urban Vovk

      Bilo je še precej na začetku moje literarnokritiške kariere, ko sem bil po prvih opaženih revijalnih objavah povabljen k sodelovanju pri enem še danes živečih slovenskih dnevnih časopisov. Kmalu po potešitvi začetnega vznemirjenja, ki je spremljalo mojo debitantsko visokonakladno pojavitev, me je zalil hladen tuš. Kaj tuš, bilo je kar vedro hladne vode, le da z vrvico, ki ga je sprožila, nisem upravljal sam, ampak tehnična redakcija štajerskega medijskega ponosa. V mojem tekstu so namrečPreberi

      30. septembra 2013 | Esej, kolumna Uvodnik

    • Čebula

      Gregorio Ames

      Vedno sem hotel biti čebula,
      da bi bil enak v vseh plasteh,
      moja sredica in moje krvavo meso,
      nič manj kot moja koža,
      ki jo vidijo sosedi.
      Morda smo vsi čebule:
      Sonce, Mesec in zvezde,
      ti mlačni kosmiči, moji mahljajoči prijatelji –
      njihove dlake jeseni in spomladi prekrijejo pohištvo,
      vtihotapijo se v lonec čilija na štedilniku – in tudi bogovi,
      ki vedo, da se njihova nesmrtna življenja iztečejo
      z minevanjem ljudi.
      Za skladovnico drv jePreberi

      27. septembra 2013 | Branje Poezija

    • Milijoni lažejo, a Evropa umira

      Srečko Kosovel, #Človek (Milijoni umirajo, a Evropa laže). Ljubljana: Sanje, 2013. (Sanje)

      Matej Budin

      »Ako govorimo o propadu Evrope, mislimo na
      propad razpadajočega kapitalizma, ki sicer še
      skuša z vsemi sredstvi kraljevati po Evropi,
      ki pa bo kakor vsaka krivica moral v teku let
      propasti.«

      Po nedavnem izidu Kosovelovih aforizmov in pesmi, zbranih v zbirki #Pravica, so nam pri založbi Sanje ponudili novo zbirko, tokrat pesnikove poezije in poezije v prozi, zbrane pod ponovno zelo aktualnim in v duha časa vpetim naslovom #Človek (Milijoni umirajo, a Evropa laže).Preberi

      26. septembra 2013 | Kritika, komentar

    • Alenka Spacal: Mavrična maškarada

      Gaja Kos

      Avtorska slikanica Mavrična maškarada je prvenec magistre filozofije in doktorice sociologije Alenke Spacal. Novih imen na sceni se bralec vedno razveseli, njihovih del pa se loti s posebnim zanimanjem in z veselim pričakovanjem. Glede pričakovanj – sam naslov slikanice bi lahko obetal precej pogosto temo otroške literature, torej maškarado, pač živopisno. Ampak ko knjigo dejansko odpremo, ugotovimo, da se avtorica v njej loti vse prej kot pogoste teme – vprašanja spolov. To je sicer njenaPreberi

      26. septembra 2013 | Kritika, komentar Trampolin

    • Samo ogromna ploščata dlan

      Lucija Stupica

      Nobenega vrelca ni, nobene lave, besede prihajajo počasi, obotavljajo se in še takrat ko pridejo, se jim zdi, da so same sebi namen. Rušim postavljene stavke v podpomene in razbiram, ali ni tudi tega preveč. Še to, kar se na koncu izpiše, je obsojeno na kritiko, pomisleke, predvsem o tem, da se je bistveno že izpovedalo v izbruhu, ki sem ga položila v jutro, še pred prvo kavo, nato pa umirilo in, ja, ostalo tamPreberi

      25. septembra 2013 | Esej, kolumna

    • Živim svoje življenje in vsake toliko časa imam občutek velike praznine

      Pogovor z Juretom Jakobom ob novi pesniški zbirki

      Tvoja zadnja zbirka ima tri samostojne in dokaj različne dele, od katerih ima vsak, bolj ali manj formalno zaokrožen, svoj jasen vsebinski lok. Kako so posamezni deli nastali? Ali pesmi v njih ustrezajo posameznim strnjenim obdobjem v takšnem zaporedju ali pa si jih pisal vzporedno?Preberi

      24. septembra 2013 | Intervju

    • Sobe

      Roke – nešteto rok, ki drsijo skozi zrak.
      Obrazi so postali en obraz in kretnje:
      vedno iste, ko mi gostitelj kaže
      pot v zavetišče. – Tam je postelja, prtljago lahko
      odložiš v tisti kot – in že zapira vrata. Me zapušča.Preberi

      20. septembra 2013 | Branje Poezija

    • »Ali torej ›nižji razredi‹ res smrdijo?«

      George Orwell, Pot v Wigan. Ljubljana: Študentska založba, 2013. (Beletrina)

      Pavla Hvalič

      George Orwell je nedvomno poznan po svojem antiutopičnem romanu 1984 in politični satiri Živalska farma. Prevod njegovega prvenca Na robu in na dnu v Parizu in Londonu je pri nas ugledal luč sveta pred tremi leti. Letos je v slovenščini izšlo še eno delo tega kritika vsega, kar ni socializem v svoji najplemenitejši in prečiščeni, morda s stališča trenutne dejanskosti utopični obliki ‒ Pot v Wigan ali The Road To Wigan Pier. To je potPreberi

      19. septembra 2013 | Kritika, komentar

    • Vprašanje zla

      Janez Ramoveš, Skuz okn strejlam kurente. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2012.

      Goran Potočnik Černe

      Pesniška zbirka Janeza Ramoveša je bila med letošnjimi izbrankami Festivala Pranger. Na kritiški debati, ki ji je bila posvečena, se je med drugimi pojavila tudi tema zla. Zlo je v osrednjem delu zbirke (cikel Solo), pa tudi v samem naslovu, eno izmed močnejših občutij, ki se usedejo v bralko ali bralca.Preberi

      17. septembra 2013 | Kritika, komentar S pavjim peresom

    • Ali pa si očitam, da sem premalo žalostna, da sem preveč res srečna

      Tvoja poezija deluje živahno in bogato tudi zaradi množice raznolikih detajlov, ki jih posamezne pesmi nepričakovano povezujejo v celoto. Kaj te pri tem vodi, kako jih povezuješ v pesmi? Verjetno si radovedna in natančna opazovalka sveta, saj gre pogosto za detajle ali spoznanja, ki jih ne more opaziti nihče drug.Preberi

      16. septembra 2013 | Intervju

    • V mesnici

      Neja Tomšič

      Kadar ni nikjer nikogar in je tema gosta
      kot so gosti pogovori v mesnici
      kadar kos mesa odreže ženska
      in gledam v tla, ker ne znam jezika
      in se vsi pogovarjajo
      kadar ti prevzameš
      kadar so ploščice na tleh zanimivih vzorcev
      in se njeni lasje svetlikajo
      kadar me vpraša, kje naj zareže
      kadar imajo vse starejše gospe spremljevalke
      in ne nosijo grdih ortopedskih čevljev
      kadar so pod doma pletenimi jopicami
      skrbno skriti zlati križi
      kadarPreberi

      13. septembra 2013 | Branje Poezija

    • Živeti kot lev

      Sibylle Lewitscharoff, Blumenberg. Prevedla Ana Jasmina Oseban. Ljubljana: Sodobnost International, 2013. (Horizont)

      Alenka Ambrož

      Letošnje leto pisateljice Sibylle Lewitscharoff sta med drugim zaznamovala dva dogodka: prejela je nagrado Georga Büchnerja, najprestižnejšo nemško nagrado za leposlovje, z romanom Blumenberg pa je junija doživela tudi prvi prevod svojega dela v slovenščino.

      Blumenberg je fiktivna biografija enega slavnejših nemških filozofov prejšnjega stoletja, Hansa Blumenberga (1920–1996), ki ga pri nas poznamo predvsem po njegovi Genezi kopernikanskega sveta. Pisateljica zadnja leta življenja ustanovitelja t.i. metaforologije v romanu postavi v zelo sproščen odnos do dejstev, sPreberi

      12. septembra 2013 | Kritika, komentar

    • Sanje za Brice

      Festival Sanje v Medani, Dnevi knjige in vina. Medana, 28.–31. 8 2013

      Pavla Hvalič

      Letos se je v Medani od 28. do 31. avgusta že četrto leto zapored odvil festival (založbe) Sanje: Dnevi knjige in vina. Da se čas literarnih večerov, glasbe in otroškega programa nezadržno bliža, ni bilo nikjer prav vidno reklamirano; no, v Novi Gorici sem videla plakat, ki pa po velikosti ni konkuriral ostalim »vikend-dogodkom« (ne govorim o jumbo plakatih). Poletne plohe so minile, sčasoma se je zjasnilo in večer se je zdel primeren za obisk Gradnikove domačije v Goriških Brdih.Preberi

      10. septembra 2013 | Kritika, komentar Na torišču

    • En kup laži in nekaj resnice

      Blaž Iršič

      V trgovino z orožjem je vstopila ženska
      Včasih v svojih pesmih lažem
      Nekoč sem napisal, da ne morem saj veš
      Ker sem imel vneta jajca, teniški komolec in domotožje
      V resnici so mi bolj všeč fantje
      V svojih pesmih velikokrat lažem
      Momljal sem si ob prižganem radiu
      Nekaj takega kot: »đuuuuuuuli …«
      V svojih pesmih skoraj nonstop lažem
      To so stari strahovi
      Michael Jackson me kliče na walkie-talkie
      Detelj me nabija po jajcih
      Všeč miPreberi

      6. septembra 2013 | Branje Poezija

Izdelava: Pika vejica