Kadar ni nikjer nikogar in je tema gosta
kot so gosti pogovori v mesnici
kadar kos mesa odreže ženska
in gledam v tla, ker ne znam jezika
in se vsi pogovarjajo
kadar ti prevzameš
kadar so ploščice na tleh zanimivih vzorcev
in se njeni lasje svetlikajo
kadar me vpraša, kje naj zareže
kadar imajo vse starejše gospe spremljevalke
in ne nosijo grdih ortopedskih čevljev
kadar so pod doma pletenimi jopicami
skrbno skriti zlati križi
kadarPreberi

Letošnje leto pisateljice Sibylle Lewitscharoff sta med drugim zaznamovala dva dogodka: prejela je nagrado Georga Büchnerja, najprestižnejšo nemško nagrado za leposlovje, z romanom Blumenberg pa je junija doživela tudi prvi prevod svojega dela v slovenščino.

Blumenberg je fiktivna biografija enega slavnejših nemških filozofov prejšnjega stoletja, Hansa Blumenberga (1920–1996), ki ga pri nas poznamo predvsem po njegovi Genezi kopernikanskega sveta. Pisateljica zadnja leta življenja ustanovitelja t.i. metaforologije v romanu postavi v zelo sproščen odnos do dejstev, sPreberi

Letos se je v Medani od 28. do 31. avgusta že četrto leto zapored odvil festival (založbe) Sanje: Dnevi knjige in vina. Da se čas literarnih večerov, glasbe in otroškega programa nezadržno bliža, ni bilo nikjer prav vidno reklamirano; no, v Novi Gorici sem videla plakat, ki pa po velikosti ni konkuriral ostalim »vikend-dogodkom« (ne govorim o jumbo plakatih). Poletne plohe so minile, sčasoma se je zjasnilo in večer se je zdel primeren za obisk Gradnikove domačije v Goriških Brdih.Preberi

V trgovino z orožjem je vstopila ženska
Včasih v svojih pesmih lažem
Nekoč sem napisal, da ne morem saj veš …
Ker sem imel vneta jajca, teniški komolec in domotožje
V resnici so mi bolj všeč fantje
V svojih pesmih velikokrat lažem
Momljal sem si ob prižganem radiu
Nekaj takega kot: »đuuuuuuuli …«
V svojih pesmih skoraj nonstop lažem
To so stari strahovi
Michael Jackson me kliče na walkie-talkie
Detelj me nabija po jajcih
Všeč miPreberi

Leta 2013 z nagrado za mladega dramatika nagrajeni dramski prvenec scenaristke in publicistke (sicer diplomirane dramaturginje) Vesne Hauschild (l. 85) je sprva klil iz televizijske serije, a se mu je potem zahotelo lastnega glasu. Avtorica je hotela v gledališkem tekstu oživiti nočno moro globalnega feminizma, TV serijo Seks v mestu (1998–2004), toda projekt se je po nekaj zasukih preobrazil v samostojno zgodbo: v njej nastopa četverica (novozgrajenih) ženskih likov, ki preigravajo dileme sodobne ženske. VPreberi

Spomnim se, da je bilo na tiskovni konferenci ob izidu Blazno resno slavnih v navalu navdušenja izrečeno, da gre za prvo kombinacijo klasično podanega besedila in stripa v Sloveniji, pa kaj v Sloveniji, na svetu! Slednje je na licu mesta demantiral Pižama, ki je ob isti priliki kot običajno predstavljal en prevajalski špeh, prav tako pa tudi prvo ne drži, saj sta Deso Muck in Mateja de Cecca znotraj meja rodne grude za kakega polPreberi

»almost blue, it’s almost touching, it will almost do.«
chet baker, almost blue

ne vem več, koliko sem spila. nekaj kozarcev belega vina in nekaj jackov? alkohol me prijetno omamlja, zavija v vato in ustvarja vtis, da so ljudje, ki hodijo mimo, ko pred vrati kluba kadim cigareto, malo zabrisani, kot bi bili iz nekega paralelnega sveta, ki se me ne tiče. celotno dogajanje pred klubom lahko odložim na stran, tako kot odložiš kozarec s pijačo, ko začutiš, da ti je od vsega popitega alkohola že malo slabo. no, skoraj tako.Preberi

Moja ženska ima eno nogo,
odrezano v dimljah. Njen
otrok je avtist, od skrbi
ji nabrekajo želodčne stene.
Moji ženski so mnogi kirurški rezi
stetovirali trebuh,
ne more imeti otrok. Ima
hrta, ki je neukročen nemirnež
aristokratske drže.
Je vpadljiva plavolasa lepotica,
na ulici se ženski in moški pogledi
lepijo nanjo,
ko se pozibava na visokih petah.
Moja ženska bere in piše,
prikazuje se mi iz mnogih knjig,
samo polistam jih in je tam.
MojaPreberi

Samo tih kamen in pesem ležita v vseh svetovih hkrati

 Dušan Šarotar v svoji novi knjigi z naslovom Ne morje ne zemlja potuje skozi odlomke iz svojih prejšnjih del in izrisuje podobe svoje notranje pokrajine. Čeprav se bralcu ob prebiranju te suhljate knjižice zazdi, da se okrog pisatelja izrisujejo koncentrični krogi, ki se začenjajo v mitološkem spominu nekega zatajenega naroda in se skozi zoževanje na prekmursko dušo končujejo v  krogu družinskega spomina ter osebne izkušnje, se skozi branje kmalu zave, kako je avtor sam arhitekt svoje geografske pokrajine, ki jo skozi različne izkušnje doživlja na tisoč različnih načinov.Preberi

Razne copre rade skačejo po otroških knjigah, pri nas recimo po knjigah Ide Mlakar. Te, o katerih bo tekla beseda, prihajajo z Nizozemske, coprajo pa tako, da ene stvari spreminjajo v druge. Recimo drevesa v kamne. Ali divje svinje v navadne kostanje. Ampak en šment je z njihovim copranjem, ker so na koncu tedna na istem kot na začetku, v svojem gozdu imajo žabe, zajce, divje svinje, navadne kostanje, drevesa in kamne, kakorkoli že obračajo,Preberi

Ptuj se je za nekaj dni ponovno malo za hec malo zares prelevil v svetovno prestolnico poezije. Ni namreč kar tako, da se po ozkih uličicah malo zaprašenega podravskega mesteca potikajo pesniki svetovnega kova in da se v domačih atrijih, kafičih in vinskih kleteh odvijajo pesniška branja, prepleta več jezikov, gnetejo tolmači, tečejo živahne razprave in, navsezadnje, da ulice vrvijo od spremljevalnega programa, ki se na koncu dneva ›orgiastično‹ zaključi s koncertno točko kakšnega zaPreberi

V svoji beli pižami Hari. Vsa Harijeva izrecnost
še ne zadostuje za njegovo umevanje. Ta bela

lahko pomeni sto stvari, njen globoki pomen
je znan samo nekaterim in še ti

raje molčijo, kadar globokoumijo. A na
drugi strani (če interpretiramo, česarPreberi

Petek, 5:00 zjutraj

»Dajte no malo bolj podrgnit,« se je oglasila starka, medtem ko ji je Krivenšek umival intimni predel. »Ne bom se znucala.« Krivenšek je pomislil, kako mu je vsega dovolj in bi staruhi najraje potisnil umazano gobo v obraz. Ko je zaključil izmeno v domu za ostarele, mu izpred oči niso hotele izginiti slike striženja oroženelih nohtov.Preberi

Tujina pogosto vabi z obljubo po boljšem življenju, ki se takšno zdi – če zaradi drugega ne – že zaradi svoje navidezne nedosegljivosti. Mlad slovenski par se v proznem prvencu Miriam Drev konec osemdesetih let prejšnjega stoletja odpravi iskat srečo na Dunaj, ki ju vabi s svojim umetnim bliščem. Luka dobi delo kot restavratorski pomočnik pri Poljaku Kolczynskem, ki najema poceni delovno silo z vzhoda za svoje podjetje za restavriranje, Ivana pa se iz etnologinjePreberi

Bila si kot princesa iz diznijevih risank.
Plesala si v dolgi beli obleki
na kamniti mizi pod lipo.

Odšla si iz otroštva, kjer si
odštevala ure, ko si pri stari materi
v kotu klečala na bukovih polenih.

Sama si prebelila vse prostore,
kamor sta se naselila.
Rodila si v sterilni porodniški sobi.
V plenice si zajemala ostanke
rasti svojega otroka.Preberi

Z Romanom imava dolgo zgodovino veseljačenja po lokalnih gostilnah in pogovorov o lokalnih temah, o nesmrtnosti in kar je tega, zato sva hitro našla skupen jezik in naredila načrt, kako naj bi prišel do plakete Tončke Čeč. Sklenjeno je bilo, da bo najbolje, če si kar sam napišem predlog (utemeljitev) in pripišem zasluge, kajti sam naj bi najbolje poznal svoje delo.Preberi

Sama naslovnica ni ravno lovilec oči, zato pa notranjost izgleda precej bolj obetajoče – na hitro vržen pogled razkriva živahnost v barvi in dogajanju. Mimogrede, delitev dela med na naslovnici navedenima avtorjema Matjažem in Jeleno Bertoncelj je sledeča: on je pisal in risal, ona barvala. Ampak bolj natančen pogled vendarle razočara, nikakor ne v celoti, deloma pa že, čeprav je v tem primeru morda to v veliki meri stvar pričakovanja. Po uvodnih besedah sem siPreberi

Frischeva kratka prozna pripoved Človek v holocenu (1979), ki govori o stiski ostarelega gospoda Geiserja, med dolgotrajnim deževjem borečega se proti izgubi spomina ter za ohranitev svoje zavesti, v njegovem miselnem ustroju izenačene z eksistenco samo, je pri Študentski založbi izšla pod zvrstno oznako roman, kar je skrajno problematično. Delo namreč ne ustreza niti enemu samemu literarno-teoretskemu kriteriju za roman, razen morda, da je pisano v prozi. Hkrati je oznaka, ki jo je delu pripela slovenska založba in so jo povzeli nekateri kritiki (denimo Preberi

Vsake toliko časa se zgodi,
da moramo nekomu zaploskat.
Naj je to kitarist s ceste
ali pa harmonikar,
skratka: umetnik!

Zgodi pa se tudi,
da nekdo pade v vodo
in takrat so na vrsti reševalci,
ki potegnejo utopljenca ven iz reke.Preberi

Robert Kuret je na tem mestu pred kratkim objavil poročilo s 6. festivala Mladih rim, Opazovanje VS participacija, katerega sledeči odlomek hočeš nočeš zahteva odgovor.

Pred tem moram opozoriti še na dve nepravilnosti, ki sta v prispevku navedeni v zvezi z Idiotovim večerom. Tibor Hrs Pandur ni bral pesmi ubite aktivistke Rachel Corrie, temveč pesmi Suheir Hammad, ki govorijo o Corrie. Meni pripisana izjava: »Nobenega sožitja ni med mojo ljubeznijo in tvojim nasiljem,« ni moja, temveč verz Ane Marie Rodas, ki je prevedena v novi številki.Preberi