Memento mori 

Lara Paukovič

Vsak dan je lahko dan lastne smrti – in nekoč neki dan tudi bo, kot moj oče ni mogel vedeti, da se bo zadnjič prebudil ravno v 9. oktober 2018.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • Valerca

      Mirana Likar Bajželj

       

      Aleši, za najsvetlejše besede mojih otroških poletij.

       

      Ležimo na Križnikovem kozolcu in gledamo dol na cesto, kjer je pred hišo gospodične Valerce gospod Furlan ustavil svoj zeleni renault 17. Sprašujemo se, kako ima lahko tako star človek tako dober avto. Odprl je prtljažnik in oboja sprednja vrata, nobene nevarnosti ni, da bi koga oviral, ker je v našem mestu samo malo avtov, in šel po potki prek mostička nad jarkom na njen vrt in v hišo.Preberi

      18. maja 2012 | Branje Proza | Komentarji (0)

    • Maj

      Veronika Simoniti

      Maj je fant pretiranega veselja, osladnih vzorcev, razčustvovanih plesov in homerskega smeha. Živi v večni vzhičenosti in ne jaz ne kdo drug ga ne znamo privesti nazaj na travnike brez rož. Pred hišo si gradi piramido brez vrha, oblaki se izogibajo točke, kjer se nedokončani vrh s svojo nezdravo radostjo zabada v nebo. Edina Majeva temna stran je, da bi lahko ubijal iz ljubezni. Vedno sem ga odganjala od sebe in od njega, pa vkovan v evforijo še naprej polaga kamenje za svojega histeričnega faraona.Preberi

    • Kavč, kulturniška paranoja in/ali čemu se ne smemo odpovedati

      Primož Čučnik

      Poslušajte. To so bili dnevi, ko smo na uredništvu mrzlično iskali kavč, da bi na njem sedeli. Kavč je moral biti rabljen in po možnosti podarjen ali vsaj zelo poceni. Iskali smo ga zato, da bi v prostoru, kamor smo ga nameravali postaviti, povečali občutek domačnosti. Ta občutek je na srečo nekaj, kar lahko pričara že banalen kavč. Sploh če je rabljen, lepo ohranjen in poceni. Na kakšen drugačen kavč sploh ne bi pomislili. NaPreberi

    • S srcem in drugimi mišicami

      Okna poezije. Prireditev ob zaključku literarnih ustvarjalnic Inštituta IRIU (Kavarna Union, 11. 4. 2012)

      Andrej Hočevar

      Ker se poezija v glavnem dogaja v bolj skritih kotičkih, še najraje na samem, je športno soočenje avtorja s samim sabo lahko presenetljivo doživetje. Kjer prevladuje mnenje, da je poezija tako ali tako nedotakljiva, zavezana višavam, ki jih v resnici nihče niti ne poskuša dosegati, bo tudi zahteva po dobri poeziji nezdružljiva z željo po njeni tehnični dovršenosti. Toda poezija je ravno toliko stvar mišic, kot je šport stvar srca: dobri rezultati so stvar vajePreberi

      16. aprila 2012 | Na torišču | Komentarji (0)

    • April

      Veronika Simoniti

      April je priden in vedno naredi vse tako, kot je treba. Vse ima pospravljeno, prebral je vse klasike in zapoje ti vse simfonije (rad poje in njegov posneti glas vdira v intimo tujih domov, tuji hiševci si v svojih ognjiščih prilaščajo koloraturo njegove krvi). Vsaka stvar je na svojem mestu, sonce v dnevu in mesec v noči, črke na papirju in besede v ustih. Za vse pozna pravo mero, ve, kdaj je konec zgodbe inPreberi

      10. aprila 2012 | Literaturin koledar | Komentarji (1)

    • Drevo

      Milan Dekleva: Etimologija pozabe. Abecednik poetičnih besedil

      Milan Dekleva

      “Če smo ljudje večni projekt, večna uperjenost proti cilju, so drevesa zvesta sidra zbranega mirovanja,” v enem izmed poglavij svoje nove knjige zapiše Milan Dekleva. Odlomek iz Etimologije pozabe, geslo “Drevo”.

      Preberi

      2. aprila 2012 | Branje Proza | Komentarji (0)

    • Praznovali smo poezijo

      Dan poezije – odprto branje. KUD FP, 21. 3. 2012.

      Katja Perat

      Enaindvajsetega marca smo v KUD-u France Prešeren praznovali poezijo. Lepota KUD-ovega tradicionalnega bralnega maratona v čast Unescovega dne poezije je v tem, da ta samotna dejavnost intelektualnih elit enkrat letno sestopi s svojega slonokoščenega stolpa in na široko odpre svoja vrata upokojenkam Iskre Semič, uradnikom upravnih enot, temačnim srednješolcem, lastnikom servisov za popravilo koles, frizerkam in kar je sorodnega življa. Ker se nikdar ne ve, kdaj je morda zadnjič, smo se tudi tokrat zbrali v zadovoljivem številu, pripravljeni  nekaj ur svojega življenja žrtvovati na oltarju besedne umetnosti.Preberi

      26. marca 2012 | Na torišču | Komentarji (0)

    • Obeležje nekdanje bojevitosti z udarnim zaključkom

      ŠKUC 40 – prvih 10: Živa književnost (Ljubljana, 12. 3. 2012)

      Andrej Hočevar

      Prejšnji ponedeljek je z udarnim glasbenim zaključkom nastopilo pet avtorjev različnih generacij, ki imajo s Škucem takšno ali drugačno povezavo, se reče, že nekakšno ali pa tudi sploh nobene. Kolikor je bilo namreč razumeti, je izbor sledil zamislim in povabilom voditeljice, mlajše pisateljice Vesne Lemaić, sicer tudi dejavne (lezbične) aktivistke in tako vsaj posredno povezane s Škucem ter njegovo družbeno-kritično vlogo. Dobro pripravljena voditeljica – ki odra ni zapustila niti med avtorskimi branji, s čimerPreberi

      19. marca 2012 | Na torišču | Komentarji (0)

    • Trije šaljivi kralji, resnež in odrešilni joker

      Pogovori z nominiranci in podelitev nagrade fabula (Klub CD, 27. 2. 2012)

      Urban Vovk

      Vse pozne obiskovalce ponedeljkovega pogovora z nominiranci za nagrado fabula – tokrat so jo podelili že sedmič, drugič zapored pa je ostala “doma”, v rokah avtorja Študentske založbe, ki je tudi organizatorka festivala – je prijetno presenetil odličen obisk, saj smo Klub CD na tovrstnih dogodkih le redko videli tako poln.Preberi

      5. marca 2012 | Na torišču | Komentarji (0)

    • Marec

      Veronika Simoniti

      Marec se je že večkrat hotel pognati na oni svet, pa so ga vsakokrat še za časa zalotili, mu vzeli vrv, uplenili pištolo, skrili avtomobilske ključe, ga dvakrat potegnili s tračnic in enkrat s terase. Vedno sem mu pripovedovala žalostne arhetipske zgodbe, ki sem jim priredila srečen konec. Marec, marec, sin moj, zakaj si tako nesrečen? Marec je zdaj vedno pijan, takoj ko zasluti popke forzicij in zavoha mačice na barju, zalije njih in sebe s špiritom in pleše v privid pomladi kot moten otrok, kot naiven pan, kot konec sveta v jecljanju.Preberi

    • Dušo poezije zaveže čutna dotaknjenost realnih videnj

      Andrej Medved o svojem ustvarjanju in zbirki Glanum

      Andrej Medved – pesnik, esejist in filozof, urednik in prevajalec, umetniški vodja Obalnih galerij Piran – je izdal že čez trideset pesniških zbirk. Najnovejša med njimi je izšla pri Literaturi v zbirki Prišleki. O njej in o svojem ustvarjanju je Andrej Medved spregovoril za Literaturin obveščevalnik.

      Preberi

      5. marca 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • O zgodbah najrajši razmišljam z zgodbami

      Z Veroniko Simoniti o novi knjigi

      Veronika Simoniti, ki je začela pisati kot pravljičarka, je za posamezne zgodbe prejela nekaj nagrad in bila večkrat nominirana. Uvrstila se je v peterico nominirancev za prvenec in bila med štirimi nominiranci festivala Fabula. Njen prvenec je zbirka dvajsetih kratkih zgodb Zasukane štorije, ki je pri Literaturi izšla 2005, njena druga knjiga, Hudičev jezik, pa je prav tako pri Literaturi izšla pred kratkim. Veronika je o knjigi, jeziku in morju spregovorila tudi za Literaturin obveščevalnik.

      Preberi

      27. februarja 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Februar

      Februar

      Veronika Simoniti

      Februar je droben fantič zlatih las, plašen in minljivih besed kot šampanjčevi mehurčki. Njegova govorica je tiha, nikoli nisem dobro slišala, kaj mi hoče dopovedati. Vedno se me je držal za krilo in odganjala sem ga v njegovo dobro. Našel si je vroče, možačasto dekle slamnatih las in s sirkovim krilom. Zdaj se drži tega in ona pometa z njim, kot se ji zljubi. Kadar zamahne s sirkovim krilom, naredi tak veter, da odnaša ljudi v paradiž, purgatorij in pekel.Preberi

      12. februarja 2012 | Literaturin koledar | Komentarji (1)

    • “Moj pesniški subjekt nikoli ne more zares resignirati”

      Marcello Potocco

      Marcello Potocco, ki je doktoriral iz primerjalne književnosti in literarne teorije, je doslej izdal štiri pesniške zbirke: Lila (Mondena, 2002), Pripovedi o ovcah, ljudeh in drugih živalih (LUD Literatura , 2005), Popravki pesniške zbirke (LUD Literatura 2007) in – ta je še sveža – Via Francigena. Potocco, ki predava na koprski Fakulteti za humanistične študije, je za Literaturin obveščevalnik odgovoril na nekaj vprašanj o novi knjigi.Preberi

      12. februarja 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Pesem sama po sebi vedno pove več od njenega govorca

      Ivana Komel

      Spomnim se, da je Brane Mozetič pred leti v nekem intervjuju dejal, da se poezijo spodobi pisati v postelji. Kakšno je tvoje stališče? Kolikor je razumeti, naslovna pesem tvoje zbirke v postelji ni nastala po lastni izbiri?Preberi

      12. februarja 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Poezija ni zvedljiva na sociologijo ali kaj podobnega

      Intervju z Miklavžem Komeljem

      Miklavž Komelj, ki je pri Literaturi izdal tudi nagrajeno pesniško zbirko Nenaslovljiva imena, je pred kratkim dočakal še izid svoje najnovejše zbirke, Roke v dežju. Za Literaturino spletno stran je natančno odgovoril na nekaj vprašanj, celoten, nekoliko daljši intervju, pa lahko preberete spodaj.Preberi

      12. februarja 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Januar

      Januar

      Veronika Simoniti

      Januar se je rodil slep v brezmadežnosti novega ledu in postal delavec v gledališču. Najprej je bil telefonist, po žicah je pošiljal semena nesporazumov in zametke pobotanj. Ko so ugotovili, da gre vedno za svetlobo, je postal usmerjevalec reflektorjev, najbolje se je znašel pri Čehovu in enodejankah. Bil je visok in slok fant zelenih oči, ambiciozne brade in z ostrim nosom: vonj mu je nadomeščal vid. Oranžno barvo je vohal kot pozno vino, modra jePreberi

      12. februarja 2012 | Literaturin koledar | Komentarji (1)

    • Leto v citatih

      NULL
      Zagrabi me še kar huda lakota in nekaj
      idejam podobnega. Andrej Hočevar, Literatura 246 Preberi
    • Leto v citatih

      NULL
      Vsaj za danes je dovolj. Jelena Lasan, Literatura 245 Preberi
    • Citat

      NULL
      Kot da se okrog nas ne dogajajo tudi velike zgodbe, kot da sami ne bi bili priče prelomnicam! Kot da v tem svetu ni več junakov in prave ljubezeni! Kot da nas ne bi moglo nič več navdušiti, očarati ali  povsem prevzeti! Vse to se še vedno dogaja. Zakaj hudiča bi torej  bral, kaj se dogaja najbolj dolgočasnim med nami? Za to imam vendar televizijo. Sebastijan Pregelj, Literatura 234 Preberi