Najboljši izmed vseh možnih svetov 

Tina Bilban

Živimo v najboljšem možnem svetu, ampak tak je samo, če delamo na tem, da ne bi bil več, da bi bil tisti, ki pride jutri, še malo boljši.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • Edith Nesbit: Pet otrok in Peskodlak

      Gaja Kos

      Čeprav je menda raje pisala za odrasle in je za otroke ustvarjala predvsem za zaslužek, si je angleška pisateljica Edith Nesbit (1858–1924) ime ustvarila predvsem kot mladinska avtorica in celo postala vzor mnogim mladinskim avtorjem dvajsetega stoletja. Nekaj njenih del že imamo prevedenih v slovenščino, vsekakor pa bo bralca razveselil tudi najnovejši prevod otroškega romana Pet otrok in Peskodlak. Pet otrok so dva fanta, dve deklici in njihov mali bratec, Peskodlak pa starodavno bitje, nagnjenoPreberi

      13. novembra 2013 | Kritika, komentar Trampolin

    • Kritika na Madžarskem

      György C. Kálmán

      [HU]

      Kdor živi znotraj nekega sistema, nima veliko možnosti, o njem objektivno soditi. Slaba tolažba je, da bržkone ne more objektivno soditi niti tisti, ki ne živi v njem – tudi on je del kakšnega sistema, tudi on ima predsodke in prav tako nujno gleda z nekega zornega kota.Preberi

      11. novembra 2013 | Esej, kolumna

    • S stojišča na Resljevi

      Ljubljana: Inštitut IRIU, 5. 11. 2013.

      Urban Vovk

      No, saj tako hudo spet ni bilo.

      Na prvi Pelinkovec sem prišel točno ob uri, ker pa je bila mala dvoranica na sedežu IRIU – kjer se človek kljub stanju na eni nogi že prvi hip počuti neznansko udobno in domače, kar je za človeka s prepoznano panično motnjo vsaj nenavadno – že takrat skoraj polna, sem bil med zadnjimi srečneži, ki so se uspeli preriniti do improviziranih sedišč tik za izložbeno šipo. Stolov najbrž žePreberi

      9. novembra 2013 | Kritika, komentar Na torišču

    • Večnost, ki jo potrebuje hip, da postane dan

      Ana Pepelnik, Cela večnost. Ljubljana: LUD Literatura, 2013. (Prišleki)

      Maja Šučur

      Ana Pepelnik, pesnica in prevajalka, bralcu, ki se je 2007 z njo učil manevrov za rokovanje s skrivnostmi in postajal v nočeh 2009 z njo pod sojem semaforjev, ne more več biti neznanka. Ko takole pohajkuje po križiščih in stranpoteh domačega Parnasa, se mu res zazdi, da je minilo od zadnjega srečanja z njeno poezijo preveč časa.Preberi

      8. novembra 2013 | Kritika, komentar

    • Nedelje zvečer

      Anja Cimerman

      V nedeljo zvečer je moja torba pripravljena.
      Zvezki v njej si sledijo, kot si bodo jutri sledile
      šolske ure. Oblačila za ponedeljek so položena
      čez stol. Umita sem, brez nogavic in v pižami.
      Dišim po milu. Moja soba je prezračena, rjuhe
      so hladne. Mama v spalnici lika perilo in gleda
      film na televiziji, oče je že v postelji in gleda z
      njo. Vsake toliko ju zaslišim, kako se smejita.
      Priprem okno, stopim na balkon inPreberi

      8. novembra 2013 | Branje Poezija

    • To knjigo sem »našel in prebral« na hitro

      Pogovor s Primožem Čučnikom o novi knjigi Otročjost

       

      Otročjost pripoveduje zgodbo o odraščanju, za katero sumim, da ustreza tvoji lastni. 

      Lahko bi ji bila precej podobna, res je.

      V kolikšni meri si zavestno poskušal opisati svoje lastne izkušnje in koliko si se na račun pisanja od njih odmaknil?Preberi

      6. novembra 2013 | Intervju

    • Patxi Zubizarreta: Čudovito potovanje Xia Tianzija

      Gaja Kos

      »Ravnaj tako kot bambus, ki se v vetru in nevihtah upogne, vendar se potem dvigne in zravna.« Tako je pravila mati sinu, ki je zrasel do dveh metrov štirideset. Prav tako ga je učila, da je beseda iz srebra in molk iz zlata. Modra je bila mati in modra je ilustrirana knjiga baskovskega pisatelja Zubizarrete. Modra na način preprostih ljudskih modrosti, predvsem pa topla, prijazna in umirjena, pa čeprav se v njej godijo tudi groznePreberi

      4. novembra 2013 | Kritika, komentar Trampolin

    • Pitchverz

      Rok Korošec

      Avantgardo sem zavihal v kavbojke,
      da so gležnji zadihali s svojimi pljuči,
      in me je blagoslovil ulični bog, ki je
      tudi lastnik knjigarne v kavarni ali
      obratno. Želje sem razdelil podobno
      kot jih delijo Savages; na obscenost
      in ludizem. Med spremljavo toka idej
      sem naročil irsko kavo in napolnil pipo.
      Z žličke polizal smetano. Se spogledoval
      z rdeče našminkano žensko. Zardela sva,
      ker se je tako pričakovalo. Odprl sem
      knjigo poezije in se delal, daPreberi

      4. novembra 2013 | Branje Poezija

    • Od črke do besede

      O pomembnosti branja tekstov, ne knjig

      Andrej Hočevar

      Tako kot večina drugih zanimanj, ki jih nisem opustil, tudi moje zanimanje za črke sega nekam v srednjo šolo, pravzaprav v čas, ko se je v meni dokončno zasidrala ideja, da se bom v življenju zanimal predvsem za besede. In ker pride redkokatera dobra ideja k meni brez svojega nasprotja, je bila, kot se je izkazalo, tudi ta vsaj mnogoplastna, takšna, da je v sebi že vsebovala semena čedalje resnejšega zanimanja, ki se je začeloPreberi

      4. novembra 2013 | Esej, kolumna Uvodnik

    • Molk je v poeziji marsikdaj ostrejši od krika

      Pogovor z Robertom Simoniškom ob novi pesniški zbirki

      Ker si vedno veliko potoval (tudi kot vodič), najbrž ni čudno, da so se različni popotniški motivi znašli tudi v tvojih pesmih. A zdi se mi, da ima to v novi zbirki drugačno vlogo. Kot da so popotovanja in obiskani kraji zdaj bolj povezani z iskanjem kot pa z odkritjem, bolj z zapuščanjem kot s prispetjem. Kaj se je spremenilo?Preberi

      30. oktobra 2013 | Intervju

    • Ko gre v Medani zares

      Ob podelitvi Jenkove nagrade in o nominiranih knjigah. Medana, 17. 10. 2013.

      Igor Divjak

      V dokaz, da ima poezija s svojo varljivostjo še vedno svojo moč, za začetek tale anekdota. Ko smo 17. oktobra v Le Petit Cafeju čakali, da nas avtobus odpelje na podelitev Jenkove nagrade v Medano, je Irena Novak Popov, članica žirije, prosila eno izmed nominiranih pesnic, Katjo Gorečan, za ogenj, da bi si prižgala cigareto. Glede na to, da subjektinja njene zbirke Trpljenje mlade Hane poleg tega, da si kar naprej grize nohte, veliko kadi,Preberi

    • Manj je lahko več

      Gašper Torkar, Ana Pepelnik, Boštjan Simon. Aljaž Koprivnikar, Kristina Hočevar, Peter Semonič, Marek Fakuč. Ljubljana: Klub Gromka, 18. in 25. 10. 2013. (Literatura v živo)

      Domen Slovinič

      V sklopu pesniško-glasbenih večerov v Gromki, ki jih kot del Literature v živo organizira LUD Literatura, smo lahko v dobrem tednu (dveh petkih) prisluhnili naboru pesnikov, pesnic in dveh glasbenikov različnih generacij. Koncept dogodkov je znan – avtorskemu branju je sledila glasbena improvizacija teksta, ki naj bi povezala obe ravni umetniškosti; posebnost pri tem naj bi bila ta, da so glasbeniki že predhodno seznanjeni s poezijo, ki jo potem na določenemPreberi

      28. oktobra 2013 | Kritika, komentar Na torišču

    • Komu mar?

      Tone Škrjanec in Ille: Sladke pogačice. Gregor Podlogar, Sašo Kalan in Luka Umek: Svet je svet. Ljubljana: KUD France Prešeren, 24. 10. 2013. (Pesniški kabareti)

      Primož Čučnik

      Ko sem dobil vabilo na zgornji dogodek, si nisem predstavljal, kakšne raszežnosti bo dobil. Niti najmanj. Pač povabilo starih prijateljev, treba jih je iti pogledat. To bo še eno malo drugačno branje, pripravili smo jih na desetine, nič posebnega, saj tudi ne pričakujem ničesar posebnega. Na Kongresnem trgu se ljudstvo prav ta četrtek zbira v podporo Radiu študent. Ne vem, kako bi se glasbeno izobrazil brez tega medija, pomislim. V modnih lokalih potekajo množičnePreberi

      28. oktobra 2013 | Kritika, komentar Na torišču

    • Kraški pejsaž

      Aljaž Koprivnikar

      Zgoraj nad nama oblaki.
      Smisla prazne bele pare.
      Kaj nama skrivajo?

      Zgoraj nad nama neslišen vihar.
      Kot košček papirja se vrtinčiva po zraku.
      Koliko časa torej preostane?

      Veter naju podi skozi polja parnih grmad.
      Med nama in svetom prerezane žile.
      Zadnji jesenski list pada med naju.Preberi

      25. oktobra 2013 | Branje Poezija

    • Več kot zgolj literarni dogodek

      Dijana Matković in Igor Matković, V imenu očeta. Ljubljana: Kino Šiška, 20. 10. 2013.

      Andrej Hočevar

      Dijana Matković, avtorica pravkar izdanega kratkoproznega prvenca, in Igor Matković, trobentač in sploh glasbenik, aktiven tudi na polju jazza, sta prejšnjo nedeljo v Kinu Šiška dokazala, da je lahko z literaturo povezan dogodek tudi vse kaj drugega kot zgolj »literarni večer«, torej dogodek brez pravih presežkov ali nadgradenj za nič več kot peščico izbranih obiskovalcev. In da je lahko pravzaprav dovolj dovršen in zanimiv in, skratka, kul, da se odvije v KinuPreberi

      23. oktobra 2013 | Kritika, komentar Na torišču

    • Odziv na dviganje prahu v DSP

      Pismo avtorice članom DSP-ja

      Ifigenija Simonović

      Spoštovani kolegi in kolegice, DSP-jevci-jevke, da ne bom predpostavljala, da smo vsi v kolegialnem odnosu (imam pa še to smolo, da sem lani iz društva izstopila, pa niti ne vem, če imam sploh pravico do besede),

      torej, spoštovani in spoštovane,Preberi

      21. oktobra 2013 | Esej, kolumna

    • Povabilo v dnevno sobo

      Anja golob bere celo Veso v zgibi. Ljubljana: Knjigarna Behemot, 18. 10. 2013.

      Aljaž Koprivnikar

      V petek, 18. oktobra. 2013, se je ob izidu druge pesniške zbirke Anje Golob v Knjigarni Behemot odvilo svojevrstno branje; tour de force, kjer je pesnica svojo pesniško zbirko Veso v zgibi prebrala v celoti, kar pomeni zanimiv primer literarnega večera, kot ga pri nas običajno nismo vajeni.Preberi

      21. oktobra 2013 | Kritika, komentar Na torišču

    • Problemi s kritiko, od B do Z

      Debata o kritiki. Ljubljana: Modrijanova knjigarna, 17. 10. 2013.

      Žiga Rus

      Če si zdravnik, verjetno nimaš težav s smislom svojega dela: reševati in daljšati življenja je, v večini primerov, nujen predpogoj za to, da so ta življenja dobra. Če si programer, oblikovalec, glasbenik … je tvoje delo nekoliko manj utemeljeno s temeljnimi človeškimi potrebami, a je po tebi vseeno dovolj povpraševanja in te za tvoje početje šušteče potreplja trg. Če si literarni kritik ali, pogosteje, kritičarka, si v težavah. Nikoli ne bo nihče zavpil: »Hitro! Tukaj potrebujemo kritika!«, pa tudi v področje storitev se kritiško pisanje ne uvršča.Preberi

      21. oktobra 2013 | Kritika, komentar Na torišču

    • Tisto vmes

      Alja Adam

      Za S.

      Lepo našminkan moški,
      ki ni moški in tudi ni ženska,
      ima predstavitev svojega referata
      zjutraj ob osmih, ko je
      po srednjeevropski uri šele sedem
      in se pretegujem v postelji kot mačka.

      Ti praviš, da si sova,
      ko se ponoči spreletavaš
      po nepoznanih ulicah in premlevaš,
      zakaj nas tisto vmesno,
      česar ne moremo določiti,
      tako zelo moti.Preberi

      18. oktobra 2013 | Branje Poezija

    • Joška slovenske kulture

      Pritožba nad pritoževanjem

      Andrej Hočevar

      Preobčutljivost, s katero se pri nas pogosto soočamo ob redkih – a skoraj vedno žolčnih – odzivih na literarno kritiko, in še to izključno odklonilno, priča o tem, da kritika v splošnem ni zares sprejeta kot integralni del kulturnega napredka, temveč prej kot eden izmed porokov za strahopetno vzdrževanje nespremenjenega obstoječega stanja oz. njegovo površinsko hvalo. Namesto da bi bila spodbujana, je njena ostrina (pravimo ji vendar kritična!) v interesu zagotavljanja povprečne sredinskosti kar nekako odveč.Preberi

      17. oktobra 2013 | Brez gumba na srajci Esej, kolumna

Izdelava: Pika vejica